Pogovor z Jano Kerčmar: Ko te življenje postavi pred najhujše, potrebuješ pomoč pristojnih. Pa jo tudi prejmeš?

Jana Kerčmar, znana tudi kot Nana, nekdanja evangeličanska duhovnica, je bila zaradi skupnega skrbništva nad hčerjo primorana nakazovati preživnino, po pobudi zaposlene na centru za socialno delo pa je zaradi brezposelnosti podala izjavo, ki ji je sprva sicer zagotavljala dovolj denarja za preživetje, a se je kaj kmalu ta pomoč zaradi nepojasnjenih razlogov razpolovila.

Takrat je bila postavljena pred vprašanje, na katero je nujno potrebovala odgovor, zato se je na pristojne ustanove obrnila tako pisno kot osebno, a povratne informacije od njih vse do danes ni prejela.

Luč na koncu tunela je zasvetila šele, ko ji je po javnem zapisu na pomoč priskočila prijateljica. 

Denarna pomoč se je brez pojasnil naenkrat razpolovila

Po ločitvi julija lani je na center za socialno delo vložila prošnjo za odobritev denarne socialne pomoči. 

»V tistem času sem bila brezposelna, z bivšim možem pa sva se odločila za skupno skrbništvo nad hčerjo, kar pomeni, da se glede vsega dogovarjava sama.«

Socialna delavka je po besedah Kerčmar njej in bivšemu možu takrat predlagala, da si nakazujeta preživnino v višini 200 evrov, kar je tudi sprejela. Vedela je namreč, da bo do konca leta brezposelna. 

»Takrat mi je zaposlena rekla, da moram vložiti dodatno izjavo glede brezposelnosti, kar sem tudi storila. Prve tri mesece sem prejemala denarno pomoč v višini nekaj čez 600 evrov, za kar sem tudi izjemno hvaležna.« 

A se je situacija po treh mesecih nenadno obrnila, saj je Jana Kerčmar s centra za socialno delo prejela odločbo, da ji pripada denarna socialna pomoč v višini 294 evrov.

Dejanske pomoči ni prejela od tistih, ki naj bi jo nudili  

Ker odločbe ni razumela najbolje, se je naslednji dan odpravila na pristojno ustanovo, na kateri je pričakovala, da ji bodo težave ustrezno razjasnili.

»Zaposlena na centru za socialno delo je uvidela napako in poslala pritožbo. Sama sem tedaj razumela, da v sistemu ni zavedeno, da plačujem preživnino,« pravi bralka.   

Da je prišlo do napake, je verjela vse do nedavnega, ko ji je prijateljica po zapisu na družbenem omrežju naposled le razjasnila dejansko dogajanje. 

»Ko je prijateljica videla javni zapis o težavah, v katerih sem se znašla, na mojem družbenem omrežju, mi je pojasnila, za kaj točno gre. Sama tovrstnih zadev ne razumem najbolje, zato sem na uradih vedno prosila za dodatna pojasnila. Tudi tokrat sem potrebovala, da mi preprosto pomagajo. Na koncu mi je pomagala ona.« 

Potreben je bil le odgovor 

Kot je dejala za Sobotainfo, je slednja dolgo čakala na kakršen koli odziv s strani centra za socialno delo, ki pa, kot pravi, ni dobila. 

Ob tem pa je denarna pomoč v višini 249 evrov ostajala enaka. 

Sogovorka pravi, da ji je prejeta višina zneska, ki v današnji situaciji s številnimi visokimi stroški ni zadostna, prekrižala številne načrte in jo pahnila v finančno stisko. 

»Pisala sem dopis. Dopise. Dvakrat sem prejela odgovor, da so mojo pritožbo posredovali naprej. Nazadnje pa so mi odgovorili, da so mojo pritožbo posredovali na ministrstvo.«

Ob tem dodaja, da je pisala tudi tja, a o odgovoru vse do danes ni ne duha ne sluha. 

Zadrževanje informacij ne služi nikomur

Ena izmed nalog centra za socialno delo je tudi, da stranke poučijo o njihovih pravicah in dolžnostih, prav tako pa zagotavljajo informacije, ki jih te potrebujejo. 

Ljudje so pahnjeni v številne grozljive in težke situacije, ki povzročajo občutek nemoči in obupa, zato je pomoč sočloveku, tako profesionalna kot druga, tukaj edina pravilna.  

»V mojem primeru so na centru zadrževali pomembne informacije zase. Zakaj to počnejo, je jasno le njim. Na podobno težavo neodzivnosti in prikrivanja informacij pa na žalost nisem naletela prvič. Takrat je omenjeno ravnanje ena od zaposlenih tudi priznala,« navaja Kerčmar. 

Res je tudi, da so informacije dostopne na vladnih spletnih straneh, a kot pravi, sama takrat ni razmišljala o branju odločb in zakonov, temveč je potrebovala le informacijo in nasvet s strani osebe, ki je za to ustrezno izobražena. 

»Ko se oseba nahaja v stiski in ima tisočero skrbi in stresov dvomim, da gre študirat zakone. Na takšni točki se od ustanov pričakuje, da pomagajo, usmerjajo in lajšajo pot iz stisk, ne pa da odpirajo dodatne dileme.« 

Želi si, da bi ustanove v prihodnje delovale bolje

Kot navaja Kerčmar, je v tistem trenutku potrebovala le nekaj minut časa in kratek, a razumljiv odgovor. 

»Vse, kar bi mi morali reči, je: 'Gospa, še enkrat morate podati izjavo o brezposelnosti. Če tega ne storite, se vaša preživnina šteje kot prihodek, namenjen vaši hčeri. Vi pa s tem avtomatsko izgubite del pomoči.' 

Je to tako težko? … Ne pa da po mesecih in po ovinkih izvem, kakšna je dejanska situacija.«

Ob tem dodaja, da so njene težave v primerjavi s situacijami nekaterih majhne, skrbi pa jo dejstvo, da je že večkrat slišala za slabe izkušnje v povezavi z delovanjem omenjene ustanove.

Kot pravi, njen osnovni namen ni obsojati delovanje centra za socialno delo, saj je zelo hvaležna, da je prejela denarno pomoč. Za slednjo se je tudi zahvalila in zatrdila, da ne namerava izkoriščati prejetih sredstev.

»Želi si le, da bi v prihodnosti drugim stopili naproti in jim nudili, kar potrebujejo. Saj so zgodbe nekaterih nepredstavljive in nujne pomoči, ne pa prikrivanja.« 

Za razjasnitev nastale situacije smo se obrnili na Center za socialno delo Pomurje, njihov odgovor še čakamo.