Najlepši kraj je moja mala ustvarjalnica, kjer misli pobegnejo v neznano in domišljiji pustijo prosto pot
Ljudje so nadarjeni za marsikaj, a včasih tega žal sploh ne vedo. Zato je dobro, da v življenju poskusimo čim več stvari in predvsem vstrajamo pri pravi. Posebej v današnjih časih je vsak evro dobrodošel, sploh če ga lahko zaslužiš s svojim konjičkom, ki ga opravljaš kar doma. Zanj se je navdušila tudi profesorica razrednega pouka Nina Štivan iz Brezovec, ki je navdih za ustvarjanje našla v izdelavi unikatnega nakita iz lesa.
Kako se je zgodba z ustvarjanjem nakita sploh začela?
Ustvarjanje me je sicer že od nekdaj veselilo in vedno sem bila pripravljena poskusiti nekaj novega. Z lesom sem se srečala pred tremi leti. Pri lesu sem se ustavila, ker mi je všeč njegova toplina in mehkoba. Začelo se je z ogrlicami s servietno tehniko.
Imela sem obdobje, ko sem v vsaki trgovini morala kupiti prtičke. Na plan so prišle tudi stare zaloge prtičkov, ki smo jih zbirali kot otroci. In ravno iz teh zaprašenih, pozabljenih prtičkov, so nastali najlepši vzorci.
Zakaj Poco Loco?
Marsikdo se ustavi pri imenu in povpraša po izvoru. Za ime je kriv krog prijateljic in klepet ob kavi. Ime je prišlo čisto spontano in tisti trenutek se mi je zdelo, da najbolj opiše moje izdelke.
Kako bi opisala svoj stil ustvarjanja? Katero opremo in materiale pri svojem delu uporabljaš?
V začetku sem večinoma kombinirala les in servietno tehniko. Zdaj pa mi je ljubše ustvarjati z akrilom, ker mi ustvarjanje s čopičem ponuja neskončno neponovljivih unikatnih možnosti.
Kaj se vse skriva pod imenom Poco Loco in kje najdeš navdih za ustvarjanje?
Začelo se je z ogrlicami. Sledili so uhančki raznih velikosti (sedaj tudi oblik), prstani, zapestnice, broške, najde se pa tudi kaj za naše najmlajše princeske. Navdih najdem v vsakdanjem življenju. Čisto na vsakem koraku,v trgovini, na kavi s prijateljicami, ob gledanju televizije, še najraje pa v naravi. V trenutku ko me prešine, pa me že zasrbijo prsti.
Kdaj najrajši ustvarjaš, je to zjutraj, zvečer?
Bolj kot od časa, je odvisno od mojega razpoloženja. Trudim se, da bi ustvarjala po določenem urniku, vendar žal to ne gre. So trenutki, ko ne gre in ne gre. Takrat je najbolje, da se umaknem in poskusim kasneje. Seveda so pa tudi trenutki, ko me po cel dan ni iz mojega kotička, včasih se ustvarjanje zavleče tudi pozno v noč.
Danes večina mladih pobegne v tujino, razmišljaš tudi ti o novih izzivi?
Vsak si poskuša najti pot in stremi za priložnostmi. Vesela sem za vsakega, ki uspe v tujini. Trenutno od tujine ne razmišljan, nikoli pa neveš kam te zanese življenje.
Kdo so tvoje stranke, so to najstnice oz. vse ljubiteljice lepega?
Različno. Vse od naših najmlajših princesk, pa vse do starejših gospa. Skratka vse, ki imajo rade les, cenijo ročna dela in so ljubiteljice lepega.
Kako bi ocenila Prekmurke, se zanimamo za unikatne izdelke?
Prekmurke veliko dajo oziroma damo na unikatne izdelke. Ga cenimo in kar je še bolj pomembno, da ga znamo nositi.
