Po posvečenju in pred prevzemom škofije še zadnje dejanje, to predstavlja grb novega škofa

V župnijski cerkvi Povišanja Svetega križa v Črenšovcih so v nedeljo, 14. septembra, posvetili Janeza Kozinca, novega murskosoboškega škofa.

Posvečenje škofa je eden najpomembnejših zakramentov v katoliški cerkvi, osrednji trenutek obreda pa je polaganje rok, ko glavni posvečevalec skupaj s soposvečevalci položi roke na kandidata.

S tem dejanjem se simbolno prenaša neprekinjena veriga apostolske službe.

Kaj sledi?

Škof Janez Kozinc s posvetitvijo uradno še ni prevzel vodenja Škofije Murska Sobota. 

Stanislav Slatinek, predsednik Metropolitanskega cerkvenega sodišča Nadškofije Maribor ter predstojnik katedre za cerkveno pravo in inštituta za kanonskopravne vede na Teološki fakulteti v Ljubljani, je za Sobotainfo namreč pojasnil, da mora Kozinc škofijo vzeti v kanonično posest.

»To pomeni, da se bo še srečal z zborom svetovalcev, da jim bo pokazal pismo o imenovanju in da bo potem kancler naredil zapisnik.

S tem bo prevzel Škofijo Murska Sobota v posest oziroma v upravljanje, gre pa za obred, ki je bolj intimne narave in ga naredi skupaj z zborom svetovalcev. Gre za ključno, zadnje dejanje, da bo lahko svoje delo upravljal veljavno in dopustno,« je pojasnil Slatinek.

Kaj predstavlja osebni grb novega škofa?

Ob posvečenju je novi murskosoboški škof predstavil tudi svoj osebni grb, ki razkriva njegovo duhovno vodilo in poslanstvo.

V središču grba sta kruh in riba - simbola, ki ju je Jezus uporabil ob pomnožitvi kruha in rib. 

Riba v krščanstvu ponazarja vstajenje, hkrati pa spominja na Jezusov klic Petru: »Odslej boš lovil ljudi.« Pet hlebov kruha je razporejenih v obliko križa, kar nakazuje evharistijo in občestvo Cerkve, poroča Družina.

Osnovne barve grba imajo globok pomen:

• rdeča je barva ljubezni, žrtve in moči,
• bela simbolizira čistost in delovanje duha,
• zlata pa ponazarja božjo naravo.

Iz vrha ščita se spušča motiv padajočega slapa - voda kot simbol krsta in novega življenja v duhu.