Mariborske študente razburja sprememba pravilnika Univerze v Mariboru, po katerem morajo odslej za vsako zvišanje ocen plačati. V Listi demokratičnega študentstva opozarjajo, da gre za nesprejemljivo spodbujanje neenakosti.
Slovenija je po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ena od štiriindvajsetih držav na svetu, ki imajo v letu šolskem letu brezplačno univerzitetno izobraževanje.
A zadnje dni predvsem mariborske študente razburja sprememba Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, ki s sabo prinaša določene prikrite skrite stroške.
Študenti Univerze v Mariboru bodo tako odslej po spremenjenem pravilniku morali za vsako zvišanje ocene plačati. V 15. členu pravilnika je tako zapisano, da se odslej izpiti z namenom zvišanja ocene opravljajo pred izpitno komisijo. Nič ne bi bilo narobe, če komisije ne bi bilo potrebno plačati.
Tako se komisijski izpit po tarifnem ceniku Univerze v Mariboru za letošnje leto za redne študente znaša 67 evrov, za študente brez statusa pa 83,8 evra.
Univerza poudarja, da je sledila željam študentov
Na problematiko je prvi opozoril Radio Študent, ki se je za odziv obrnil tudi na Univerzo v Mariboru, kjer so jim razložili, da so organi Univerze v Mariboru sledili željam študentov po opravljanju dodatnih izpitov za zvišanje ocen.
»Kar sicer ni pogosta praksa na mednarodnih univerzah, kjer je tudi razpisanih izpitnih rokov manj. Ker pa se je v preteklosti pokazalo, da posamezni študentje pristopajo k dodatnim izpitnim rokom brez dodatnega znanja in brez posebne odgovornosti, saj se jim po izvedbi dodatnega izpitnega roka upošteva višja ocena (torej ni nujno, da uspejo dvigniti oceno, lahko je tudi nižja, lahko je študent v drugem opravljanju celo ocenjen negativno), so se organi univerze po celotnem izvedenem postopku odločili, da se spremeni sistem opravljanja zviševanja ocene,« so razložili na mariborski univerzi.
Kje se je zalomilo?
Predsednica visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru Marija Javornik pravi, da v sindikatu načelno nasprotujejo spremembam, ki bi škodile položaju študentov, ampak dodaja, da je odgovornost v končni fazi tudi na študentskih predstavnikih.
»Študenti imajo svoje predstavnike v organih univerze, tako da mislim, da so lahko ustrezno opozorili na morebitne nevarnosti,« je za Radio Študent povedala Javornik.
Na rektoratu odgovarjajo, da so bile spremembe pravilnika uvedene s strinjanjem študentskega sveta univerze, pri čemer Radio Študent poudarja, da naj bi imel menda Študentski svet Univerze v Mariboru tudi sicer v preteklosti že težave z zagovarjanjem interesa študentov.
»Pred leti naj bi celo zavrnili predlog cenejših diferencialnih izpitov,« so med drugim izpostavili.
»Nesprejemljivo spodbujanje neenakosti«
Na plačljivo višanje ocen na mariborski univerzi se je odzvala tudi Lista demokratičnega študentstva, ki opozarja, da možnost zviševanja ocene koristijo predvsem študenti za pridobivanje štipendije ali višjega dodatka k štipendiji.
V listi poudarjajo, da gre za nesprejemljivo spodbujanje neenakosti, »kjer štipendije lažje dobijo tisti, ki si višanje sploh lahko privoščijo, po drugi strani pa jih zaradi socialnega položaja pogosto najbolj potrebujejo«.
»Morda bi bila tovrstna sprememba lahko nedolžna, pritrdil ji je tudi Študentski svet Univerze v Mariboru, pa vendar zadeva spodbudi razmislek o že sicer plačljivih segmentih univerzitetnega izobraževanja – prevoz, hrana, študijski material in literatura, plačevanje diferencialnih izpitov ter seveda bivanje,« dodajajo v že omenjeni listi.
Pri tem opozarjajo tudi na težavo posameznih diferencialnih izpitov, za katere morajo študenti na nekaterih fakultetah odšteti tudi tudi več sto evrov, »kar pogosto nanese na več kot tisoč evrov dodatnih stroškov, tudi če gre zgolj za prehajanje med smermi na isti fakulteti«.
