Nezakoniti panoji na njivah: Kazni so, a jih nihče ne plača?

V zadnjem času smo prejeli več vprašanj o tem, kako se nadzoruje in sankcionira nezakonito postavljene oglasne panoje na kmetijskih zemljiščih. 

Zato smo se obrnili na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, da preverimo, kako potekajo postopki nadzora, kaznovanja in odstranitve tovrstnih panojev.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je pristojen za nadzor nad nezakonito postavljenimi oglasnimi panoji na kmetijskih zemljiščih. 

Kadar ugotovi kršitve, zavezancu izda inšpekcijsko odločbo, s katero mu naloži odstranitev panoja in spremljajoče konstrukcije. 

Poleg tega lahko uvede tudi prekrškovni postopek zaradi nenamenske rabe zemljišča.

Višina globe

Za pravne osebe globe znašajo med 5000 in 100.000 evrov, za večje gospodarske družbe do 200.000 evrov, samostojni podjetniki lahko prejmejo kazen do 50.000 evrov, posamezniki pa do 5000 evrov. 

Kljub kaznim pa se pogosto izkaže, da te niso dovolj odvračalne. 

Velik problem predstavljajo podjetja iz tujine in tako imenovana »slamnata« podjetja, pri katerih je izterjava glob praktično nemogoča, so za Sobotainfo pojasnili na inšpektoratu.

Dolgotrajni postopki odstranitve

Odstranitev nezakonitih oglasnih panojev poteka v več fazah. Inšpektorat najprej opravi terenski nadzor in preveri uradne evidence, da ugotovi lastništvo zemljišča in pravno podlago za postavitev panoja. 

V nadaljevanju se preveri pogodba med lastnikom zemljišča in najemnikom, ki je postavil pano. Vse pogosteje so najemniki tuja podjetja, kar dodatno otežuje pridobivanje podatkov.

Ko so podatki zbrani, se izda inšpekcijska odločba, na katero se zavezanci praviloma pritožijo.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o pritožbi odloči v približno enem mesecu. V večini primerov ministrstvo potrdi odločitev inšpektorata.

Sledi upravni spor, ki ga sprožijo zavezanci. Ta postopek lahko traja od dveh do štirih let. 

Po zaključku sodnega postopka in v primeru, da sodišče potrdi odločitev inšpektorata, sledijo izvršilni postopki.

Kaj se zgodi, če zavezanci panoja ne odstranijo?

V primeru neodzivanja zavezancev lahko inšpektorat uvede denarno prisilitev, ki pa v praksi pogosto ni učinkovita. Zato se vedno pogosteje odloča za odstranjevanje panojev z izbranim izvajalcem na stroške zavezanca. 

Po zaključeni odstranitvi se zavezancu izda sklep o nastalih stroških postopka, ki jih mora poravnati.

Postopek odstranitve nezakonitih oglasnih panojev je torej dolgotrajen in pogosto otežen zaradi pritožb in pravnih zapletov.

Kljub visokim globam pa se pojavlja vprašanje, ali so te resnično dovolj odvračalne, saj mnogi zavezanci kazni ne plačajo, kar omogoča nadaljnje kršitve brez resnih posledic.