Če ne bomo do konca leta izbrali izvajalcev večjih infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 900 milijonov evrov, bo evropski denar izgubljen.
Načrtovalci, ki pripravljajo projekte, financirane iz sredstev EU, morajo do konca letošnjega leta podpisati pogodbe z izvajalci del za vse projekte aktualne finančne perspektive, torej sedemletnega proračunskega obdobja EU, ki se konča letos, poročajo v Delu. Denar, za porabo katerega pogodbe do 31. decembra ne bodo podpisane, bo za Slovenijo izgubljen.
Izgubimo lahko 900 milijonov evrov
Med leti 2007 in 2013 imamo na voljo 4,1 miljarde evrov evropskih sredstev. Konec junija je bilo pripravljenih projektov za približno 4,3 milijarde evrov, podpisanih pogodb z izvajalci, na podlagi katerih se začne projekt izvajati, pa je le za 3,2 milijarde evrov. Torej, če bi se finančna perspektiva zaključila danes, bi izgubili 900 milijonov evrov.
Zaradi hitenja lahko pride do napak
Aleksander Aristovnik z ljubljanske fakultete za upravo pravi, da glede na dosedanjo dinamiko obstaja resno tveganje, da nam vseh razpoložljivih sredstev ne bo uspelo počrpati. Ključno vlogo pri hitrejši pripravi razpisov bosta do konca leta mogli odigrati predvsem ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot vmesni telesi, ki sta najodgovornejši za pripravo javnih razpisov. Aristovnik dodaja, da lahko zaradi hitenja pride do napak, ki bi pomenile navarnost za več nepravilnosti, nedokončanja in neizvedbe projektov, posledica česar bi potem lahko bila vračanje ali neizkoristek sredstev.
Rok izgradnje infrastrukture je 30. junij 2015
Tudi če vsi projekti pravočasno dobijo izvajalce, pa nevarnosti še ni konec, saj mora biti vsa infrastruktura zgrajena do 30. junija 2015. Če gradnja določene infrastrukture do 30. junija 2015 ne bi bila končana, bi moral tisti, ki je evropski projekt dobil, nadaljnje stroške gradnje plačati sam, hkrati pa bi slovenski proračun ostal brez sorazmernega dela evropskih sredstev.
Tudi pomurski vodovod se vleče že deset let
Tudi pomurski vodovod, vreden sto milijonov evrov je eden izmed projektov, ki se vleče že deset let, njegova gradnja pa se je zaradi birokratskih zapletov lahko začela šele prejšnji mesec. Kritična je tudi Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki pravi, da je bil problem pri pomurskem vodovodu ta, da se župani med seboj niso zmogli dogovoriti, ni bilo trase vodovoda, zataknilo se je pri gradbenih dovoljenjih. Kot pravi je to kar neka klasika, saj ko se v Sloveniji lotimo večjega infrastrukturnega projekta, smo takoj na desetih letih, od hidroelektrarn do Teša 6.
