Spomladanske pozebe tudi v naši regiji pridelovalce stanejo velikega dela pridelka. So rešitev električne vetrnice, s kakršnimi se proti zmrzali borijo na avstrijskem Štajerskem?
Lanska aprilska pozeba naj bi po prvih poročilih ponekod v Pomurju povzročila tudi do 60-odstotno škodo, pri čemer so bili najbolj prizadeti sadovnjaki, povrtnine in vinogradi. Skupno je po Sloveniji nastalo za neverjetnih 47 milijonov evrov škode.
Zahtevke za dodelitev pomoči po lanski pozebi lahko kmetijska gospodarstva sicer vložijo od jutri naprej.
Tako je tudi drugod po svetu. Na avstrijskem štajerskem so denimo v pozebi leta 2016 pri pridelavi jabolk ostali brez 80 odstotkov pridelka, lani pa ga je izostala polovica. Tudi letos ob tako mili zimi obstaja velika verjetnost nove pozebe. Nekatera drevesa namreč že brstijo …
»Zaradi razdrobljenosti kmetijskih zemljišč in pri večini primerov nezadostne razpolage z vodnimi viri ter specifičnosti terena je na nekaterih območjih in pri nekaterih gojenih kulturah, predvsem vinogradih, z obstoječo tehnologijo praktično nemogoče zagotoviti dobro zaščito proti pozebi. Glede na temperature letošnje 'zime', se lahko že zdaj upravičeno bojimo spomladanske pozebe,« opozarja agronom in inovator Blaž Germšek, ki v kmetijstvo uvaja sodobne tehnologije.
Avstrijci v boj proti pozebi z električnimi vetrnicami
Na avstrijskem Štajerskem so se temu odločili narediti konec. Na deželnem nivoju so namreč zagnali pilotni projekt testiranja 10-metrskih električnih vetrnic. Novico o tem je prvi povzel Germšek, ki nam je povedal, da taki sistemi v tujini dobro delujejo.
Gre za 10-metrske električne vetrnice, ki so sestavljene iz dveh meter dolgih lopatic, ki se uporabljajo v kombinaciji z grelci. Ti so lahko priklopljeni na različne medije, kot so bencin, plin ali kurilno olje, na svojem blogu piše Germšek.
»Te vetrnice dobro zaščitijo pridelke, če se temperature spustijo do največ – 3 stopinje Celzija. Vprašanje pa se pojavlja, kako bi tovrstni sistemi delovali pri nas. Upam, da bomo tovrstne vetrnice čimprej testirali tudi v naših agroklimatskih razmerah in ugotovili njihovo učinkovitost na naših primerih,« še dodaja Germšek.
Okrog 8.500 evrov za zaščito enega hektarja
Vetrnice na tak način na mikrolokaciji premešajo tople in hladne zračne tokove, s čimer naj bi preprečevali spomladansko potebo. Taki sistemi proti pozebi so že več let prisotni v sadjarsko zelo razviti Novi Zelandiji, Združenih državah Amerike in drugih razvitih državah.
Cena take vetrnice znaša okoli 60.000 evrov, en primerek pa naj bi zadostoval za preprečitev spomladanske pozebe na okoli 7 hektarjih površine. To pomeni, da zaščita enega hektarja pridelka pomeni investicijo v višini okrog 8.500 evrov.
Štajerska deželna vlada se je zadeve lotila zelo resno. V naslednjih treh letih naj bi tako v tovrstno obrambo proti pozebi vložila 300.000 evrov, s čimer upajo, da bodo kmetom pomagali pri obvarovanju pridelkov pred pozebo.
Kako se proti pozebi borimo pri nas
Pri nas sicer poznamo nekaj drugih, cenejših ukrepov. Najbolj preverjen je sistem oroševanja, ki ob zadostnem vodnem viru zagotavlja dobro zaščito. V slovenskem prostoru se kmetje sicer poslužujejo tudi zaščite s svečami in s plinskimi stacionarnimi oziroma premičnimi stroji.
Pred dobrim letom dni smo v našem mediju na primer spremljali boj pomurskih sadjarjev, ki so z vsemi sredstvi skušali pred pozebo rešiti, kar se je rešiti dalo:
