Letos aprila je marsikje v Sloveniji že drugo leto pozeba skoraj popolnoma uničila pridelek. V dveh nočeh so temperature padle pod minus pet stopinj, cvetovi jablan in vinograda so pozebli.
Takrat so pridelovalci le upali, da bo ostalo vsaj nekaj pridelka, a so bile napovedi strokovnjakov žal točne: sadovnjaki so ostali brez jabolk. In tu so še druge vremenske tegobe, ki pestijo kmetovalce in pridelovalce, pred dnevi toča, v prihodnjih dneh pa ekstremno visoke temperature, ki bodo razpolovile pridelek, kjer ni namakalnih sistemov.
Boj za pridelek
Ko so letos aprila jablane najlepše cvetele, so vremenoslovci napovedali temperature pod minus pet stopinj. Sledil je boj za pridelek.
»Dva nasada smo oroševali, tam kjer je možnost, kjer pa te možnosti ni bilo, pa smo segrevali,« je pojasnil Ivo Trstenjak iz Stročje vasi.
Cvetovi odpadli, pridelek skoraj v celoti uničen
Kljub vsemu trudu so že v naslednjih dneh cvetovi odpadli. Prve ocene so pokazale več kot 90 odstotno uničen pridelek. In res, le jabolko ali dve na vsaki jablani.
»Vidi se iznakaženi plod, v eni strani je prenehal z rastjo, sploščeni,« razlaga Adam Novak iz Ivanovcev.
»Narava nas že drugo leto zapored bije, in to se nam pozna,« toži Andreja Vohar.
Izpad je občuten. Na sedmih hektarjih v dobrih pogojih naberejo več kot 450 ton jabolk, letos bo le kakšna tona za sok.
»Pozeba nam je vzela v nasadu okoli 95 odstotkov, v ostalih je nekaj malega ostalo, kakšne tri odstotke. To je res katastrofa,« dodaja Novak.
Poskušajo se zavarovati na različne načine
Proti neusmiljeni naravi se poskušajo zavarovati na različne načine. Zaprosili so dovoljenje za oroševanje.
Novak pojasnjuje, da so nasad zavarovali proti toči: »A nič ne pomaga protitočna mreža, če vse vzame pozeba. Poleg tega je zdaj še suša, morali bomo narediti namakalni sistem.«
A kaj vsi ti ukrepi, če po trdem delu jeseni ni pridelka. Ne v sadovnjaku, ne v vinogradih. Kljub temu da ni pridelka, kmetje skrbijo za nasade. Škropijo, režejo, kosijo in upajo, da jim bo narava naslednje leto prizanesla.