Konec septembra smo poročali o društvu Panonetum, ki je organiziralo Dan oprte njive – ročno žetev konoplje. Ta dogodek se je izkazal za izjemno uspešnega, obiskalo ga precej ljudi med njimi tudi slovenski glasbenik, ki je na njem celo posnel videospot za svojo novo skladbo.
Kaj pomeni »Panonetum«?
»Panonetum pomeni pomurski botanični vrt avtohtonih rastlin,« pojasnjuje Gordana Bači, predsednica društva Panonetum.
Društvo Panonetum: pot k samozadostnosti je prostovoljno združenje oseb, ki spodbujajo pozitiven in spoštljiv odnos človeka do narave in soljudi, trajnostni razvoj, vseživljenjsko učenje in delovanje v korist okoljevarstveno naravnane družbe.
Njihov namen je ozaveščanje ljudi o starih avtohtonih rastlinah, ki so neizkoriščene, predvsem v Prekmurju. Prizadevajo si za pridobivanje znanja, ki so ga imeli o rastlinah naši predniki.
»Sploh nismo vedeli, da bo glasbenik prišel«
Društvo, ki ima trideset članov in se ukvarja z vzpostavljanjem permakulturnih vrtov s poudarkom na avtohtonem ekološkem sistemu, je konec septembra organiziralo Dan odprte njive, na katerem so ročno želi konopljo. .
Ker je prvi Dan odprte njive bil zelo obiskan, so se odločili za še eno žetev konoplje, na kateri je slovenski glasbenik BRO posnel celo videospot za svojo novo pesem Njiva (žetvena pesem).
»Sodelujemo s kmetijo Rengeo in se od njih, glede konoplje in pridelovanja učimo . On je vedel, da imamo Dan odprte njive in je Broja poslal k nam. Sploh nismo vedeli, da bo slovenski glasbenik prišel, kaj šele, da bo pri nas posnel videospot za svojo novo pesem,« dodaja Bačijeva.
Med drugimi sta se dogodka sta se udeležila tudi znana blogerka Urška Fartelj, 220 stopinj poševno in Jaka Bitenc, predsednik Slovenskega konopljinega socialnega kluba.
Društvo čez leto imelo različne projekte
Društvo se povezuje z različnimi posamezniki in nevladnimi organizacijami s katerimi uspešno sodelujejo. V letu 2016 je imelo društvo različne projekte: botanični vrt na Suhem Vrhu, kjer so vzpostavljali botanični gozdni vrt avtohtonih rastlin, izobraževanje o gojenju in pomenu industrijske konoplje – njiva v Fokovcih, sodelovanje z arhitektko Tanjo Borovšak na permakulturnem posestvu na Suhem Vrhu in različne izobraževalne delavnice.
V naslednjem letu se bo društvo trudilo za še večjo ozaveščenost množice o sodelovanju človeka z naravo, konopljo želijo posejati na večji njivski površini in mogoče se obeta še »kakšen projekt s slovenskim glasbenikom,« z nasmeškom doda Gordana.
