Danes je od 10. ure dalje v sejni sobi Občine Turnišče potekala javna razprava na temo Razvoj podeželja z ozirom na naravno in kulturno dediščino v okviru mednarodne mladinske izmenjave »Po sledeh naših starih staršev« ali »Kak je inda bilou«, ki poteka v organizaciji društva ETNO v sodelovanju s Klubom mladih Turnišče in MšKD Sunčenca. Mladi iz Portugalske, Romunije, Italije, Estonije in Slovenije na Kovačevi domačiji v Nedelici prebivajo že od preteklega petka in bodo v Sloveniji ostali do sobote, ko bodo svoje bivanje pri nas zaključili z obiskom Ljubljane. Organizatorji želijo z izmenjavo predstaviti prekmursko kulturno in naravno dediščino mladim iz Evrope in na ta način promovirati zaklade Prekmurja. Hkrati pa je namen izmenjave spoznavanje kultur sodelujočih držav.
Današnjo javno razpravo je začel župan Občine Turnišče, Jože Kocet, ki je udeležencem izmenjave najprej na kratko predstavil Občino Turnišče. Poudaril je, da je bila prva razvojna prioriteta ob ustanovitvi občine leta 1994 predvsem ureditev komunalne infrastrukture, kar je občinski upravi tudi uspelo, saj v občini pravkar poteka zaključna izgraditve kanalizacije. Obenem je mladim predstavil nekatere razvojne probleme, ki so značilni za slovensko podeželje. Izpostavil je visoko stopnjo brezposelnosti, preseljevanje mladih v večja mesta ter nekatere probleme, povezane s kmetijstvom, ki ostaja primarna dejavnost na tem območju.
Namen razprave je 
bila predvsem predvsem predstavitev dobrih praks trajnostne rabe zakladov kulturne in naravne dediščine za razvoj ruralnih regij. Slovenski udeleženci so omenili Kovačevo domačijo, ki predstavlja primer »živega« etnografskega muzeja, kjer namesto zaprašenih spominkov preteklost predstavljajo dejavnosti, ki se odvijajo na domačiji. Pred nekaj leti je domačija narodnega heroja štefana Kovača propadala, nato pa so jo novi lastniki obnovili in spremenili v objekt, ki ga danes delijo z vsemi obiskovalci. Prav tako tudi na Portugalskem obstajajo dobri primeri celotnih obnovljenih vasi, ki so bile v preteklosti zapuščene. V teh vasicah zdaj delujejo določene kulturne in ostale zainteresirane skupnosti. Portugalci so omenili še problematiko neobdelanosti poljskih površin. Zapuščenost polj pripisujejo migraciji v velika mesta in tudi nekaterim predpisom Evropske unije. Zaradi strogih regulativ je namreč mnogo manjših kmetov opustilo dejavnost. Tako se danes s kmetijstvom ukvarjajo veliki kmetje, ki so specializirani za določeno kulturo. S podobnimi problemi se srečujejo tudi na italijanskem podeželju. Udeleženci izmenjave iz Italije so izpostavili problematiko zaščite določenih značilnih kmetijskih izdelkov. Tako se po svetu tržijo nekateri kmetijski izdelki, ki so z Italijo povezani zgolj z imenom.
Estonski predstavniki so beg možganov s podeželja označili kot univerzalen problem, saj je prisoten praktično po vsej Evropi. Nekateri primeri iz Estonije kažejo na uspešnost politike Evropske unije. Izpostaviti gre t. i. projektno kmetijstvo, kjer kmetje skladom EU prijavljajo celotne projekte v kmetijstvu, za katere potem dobivajo sredstva. Vendar pa morajo kmetje ob znanju o kmetijstvu posedovati tudi mnogo znanja o birokraciji, ki je potrebna ob koriščenju evropskih sredstev. Predstavniki iz Romunije so omenili povezanost mestne mladine s podeželjem, saj ima večina romunske mladine stare starše še zmeraj na podeželju. Zaradi bivšega komunističnega režima, ki je dajal velik poudarek industriji, v Romuniji ni veliko tržnega kmetijstva. S kmetijstvom se ljudje ukvarjajo v manjšem obsegu predvsem za lastne potrebe. Romunsko podeželje je svojo nerazvitost začelo izkoriščati v svoj prid. Tako vasi brez osnovne komunalne infrastrukture privabljajo turiste, ki želijo videti pristno življenje brez modernih komponent.
Kot so podobni problemi iz države v državo, so podobne tudi rešitve teh problemov in primeri dobrih praks. Večina udeležencev je mnenja, da velik potencial tiči predvsem v razvoju turizma, ki ljudi povezuje s preteklostjo. Kot ključno poanto razprave bi lahko označili misel portugalske predstavnice, ki je dejala, da so mnogi problemi podeželja po Evropi podobni, pomembno pa se je en od drugega naučiti predvsem reševanja le-teh.
