Otrok je neprecenljiv. Seveda. A življenje stane. Mnogi starši si oddahnejo ob otrokovem vstopu v šolo, ko ni treba več plačevati visokih položnic za vrtec.
Šolanje je res brezplačno, vendar v Sloveniji starši v celoti plačajo delovne zvezke, sofinancirajo šole v naravi in še marsikaj drugega. Država se je zavezala, da bo vsakemu učencu v devetih razredih delno plačala eno šolo v naravi. Ostali stroški, ki nastanejo pri tej pa ostanejo na grbi staršev in šol.
Država trenutno prispeva 67 evrov
Vsakemu učenci enkrat v devetih letih osnovne šole država prispeva 67 evrov subvencije za šolo v naravi. Šole se same odločijo kateri generaciji bodo podelili subvencijo, ki pa seveda ne krije celotnih stroškov šole v naravi. Iz ministrstva prihaja informacija, da naj bi bila ena šola v naravi v devetletki v prihodnosti popolnoma brezplačna, piše Žurnal24.
Če šola za učence organizira v času obveznega šolanja (torej od 1. do 9. razreda) več izvedb šole v naravi (npr. plavalno, smučarsko in še kakšen raziskovalni tabor, ali pa celo vsako leto), se sama odloči, za katero izvedbo bo namenila sredstva sofinanciranja in subvencioniranja. Skratka, ministrstvo sofinancira eno šolo v naravi, ostale v celoti plačajo starši.
Večina šol subvencijo nameni poletni šoli v naravi. Tudi dve izmed pomurskih šol OŠ I Murska Sobota in OŠ Gornji Petrovci.
Praksa organiziranja šole v naravi se med šolami razlikuje
Šola v naravi je v minulem šolskem letu postala del obveznega programa. Večina jih organizira vsaj dve ali več šoli v naravi v devetih letih. Na OŠ I Murska Sobota organizirajo štiri šole v naravi, in sicer za učence od 4. do 7. razreda osnovnošolskega izobraževanja.
» V 4. razredu šola organizira t.i. Združene dneve na Pohorju, kjer potekajo vsakodnevne športne, naravoslovne, tehnične aktivnosti,« pove socialna delavka Renata Kranjc Vöröš.
V 5. razredu se učenci udeležijo poletne šole v naravi, kjer je poudarek na plavanju. Stroški prevoza in nastanitve bivanja v Kopru znašajo 118 evrov. V 6. razredu je organizirana zimska šola v naravi na Rogli, kjer se otroci učijo smučanja in deskanja, odvisno od predhodne prijave staršev, ta zimska dejavnost je najdražja in stane 225 evrov.
»V 7. razredu se šola prijavi na razpis Centra za šolske in obšolske dejavnosti (CŠOD), in učenci se udeležijo programa, katerega jim dodeli javni zavod. Stroški teh dejavnosti se gibljejo okrog 100 evrov,« doda Renata.
Na OŠ Gornji Petrovci organizirajo dve šoli v naravi v devetih letih izobraževanja.
»Na naši šoli smo zaradi majhnega števila učencev združili 4. in 5. razred. Tako da se združeno, vsako drugo leto udeležijo poletne šole v naravi v Kopru,« pove socialna delavka Dušanka Lainšček Grkinič.
Druge šole v naravi se prav tako združeno udeležijo učenci 7. in 8. razreda. Tako kot soboška šola se tudi petrovska prijavi na razpis CŠOD-ja in udeleži programa, ki ji je bil dodeljen s strani zavoda.
Šole na različne načine pomagajo staršem
Šola v naravi pomeni vsako organizirano obliko vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno več dni v času pouka ter se izvaja izven prostora. Na šolah se zavedajo, da dejavnosti v naravi niso poceni, zato na razne načine poskušajo olajšati finančno obremenitev staršem.
»Starši imajo možnost obročnega plačevanja,« povesta obe zaposleni. Na obeh šolah potekajo dobrodelni koncerti in bazar v decembru. Skozi vse leto pa zbirata stari papir, zamaške, kartuše, prijavljata se tudi na različne razpise za donacije. Zbran denar gre v šolski sklad, iz katerega šoli kasneje razpolagata. Na soboški šoli »imamo lastno zbirko smuči, smučarskih čevljev, čelad in kombinezonov, ki jih posojamo za minimalno uporabnino,« doda socialna delavka.
»Občina Gornji Petrovci večinoma krije stroške prevoze in s tem dodatno olajša starše,« pove Dušanka.
Cena ni razlog za neudeležbo
Le malo učencev se ne udeleži šole v naravi. Večinoma pa za neudeležbo ni razlog cena, sploh glede na možnost subvencije in financiranja iz šolskega sklada. Razlogi za neudeležbo so individualni.
»Razlog ni cena, ker pokrijemo s skladom. Od otrok se starši ne morejo ločiti, ne zaupajo, nekateri imajo ekstremne diete,« pove soboška socialna delavka.
