V severovzhodni Sloveniji, zlasti v regijah Podravje in Pomurje, se krepi pomanjkanje delovne sile, predvsem v dejavnostih z nižjo dodano vrednostjo.
V mariborskem hotelu Arena je danes potekala razvojna konferenca Podravja in Pomurja Povezane regije, skupna prihodnost, ki je združila strokovnjake, odločevalce in predstavnike akademske sfere.
Osrednja tema razprave so bili izzivi severovzhodne Slovenije, predvsem pomanjkanje delovne sile, odliv mladih ter nujnost ustvarjanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Odliv znanja v druge regije in v sosednjo Avstrijo
V obeh regijah se namreč že nekaj let krepi pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se soočata tudi z izrazitim odlivom visoko izobraženega kadra v osrednjo Slovenijo in sosednjo Avstrijo, opozarjajo udeleženci konference.
Mladi, ki znanje pridobivajo na tujih univerzah, se po zaključku šolanja pogosto ne vračajo domov, neugodni demografski trendi pa še dodatno slabijo razvojne možnosti.
»Zagotovo je največja težava v naši regiji odliv možganov. Ne gre samo za statistiko ampak gre za zgodbo mladih, ki odhajajo v druge regije ali v tujino, kjer zasledujejo boljše pogoje,« je opozorila direktorica Razvojne agencije Podravje - Maribor Nataša Ritonija in ob tem poudarila, da v regiji potrebujemo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Opozorila je, da iz Podravja dnevno migrira več kot 30 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, vendar je prepričana, da ima regija velik potencial, da te talente oziroma delovne migrante privabi nazaj.
»Zagotovo bi veliko od njih v regiji ostalo, če bodo imeli boljše priložnosti.«
Po besedah Ritonije sicer že dlje časa tečejo tudi pogovori z državo, da bi vložila sredstva v razvoj močnega podjetniškega centra v Kreativnem parku Drava.
Velike razvojne razlike med regijami
Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Srečko Đurov je opozoril na velike razvojne razlike med regijami.
»Mi ugotavljamo, da imamo v tem trenutku eno razvojno regijo, ki je na vrhunski ravni.
Potem pa imamo še enajst ostalih regij, ki imajo potencial, da postanejo vrhunske, bodo pa potrebovale določene ukrepe,« je dejal Đurov.
Tudi sam rešitev za zadržanje najperspektivnejših kadrov vidi v ustvarjanju novih, privlačnih delovnih mest. »Naša vizija je zelo enostavna. Mi rabimo delovna mesta z višjo oziroma visoko dodano vrednostjo, v radiusu 30 kilometrov od doma. Po možnosti v naši državi,« je dodal Đurov.
Proces centralizacije
Poleg odliva možganov regiji bremeni tudi proces centralizacije.
»Nam se dogaja centralizacija, hočeš nočeš, to si moramo priznati.
Potrebno bo sprejeti neke ukrepe, da ponovno z aktivnim angažmajem države vzpostavimo neko decentralizacijo. Če hočemo močne regije, moramo državo decentralizirati,« je jasen Đurov.
Na to opozarja tudi direktorica Ritonija, ki v luči nove finančne perspektive poudarja, da ta resno ogroža regionalni razvoj, saj po njenih besedah jemlje glas regijam in uvaja bolj centraliziran pristop.
»Kar pa je dejansko v nasprotju z evropsko kohezijsko politiko, ki bi morala temeljiti na tem, da zmanjšuje regionalne razlike in da krepi manj razvite regije.«
Obisk vlade
Podravje bo sicer v prihodnjem tednu obiskala vlada, regiji pa si želita, da bi ta prisluhnila in odgovorila na izpostavljene izzive ter poskrbela za dodatna vlaganja v gospodarstvo.
Med projekti, ki jih po besedah Ritonije nameravajo izpostaviti, je regijski prostorski plan, ki je ključen za umestitev poslovnih con državnega in regionalnega pomena.
