Kakšni smo pravzaprav Pomurci? Posebnosti našega domačega okolja velikokrat razkrije šele pogovor z obiskovalci ali priseljenci iz tujine. Zato smo izkoristili priložnost in poklepetali z Avstralcem, ki je svojo rodno državo zamenjal za Pomurje. Med drugim smo ga povprašali, v čem se naši kraji najbolj razlikujejo od 'Dežele tam spodaj' ter kako se je znašel v novem okolju.
Življenju pri nas se še privaja
Karl Vaupotič je v Slovenijo prišel v iskanju bolj umirjenega življenja. Ugotavljal je, da je zahtevno delo z dolgimi delovnimi urami začelo negativno vplivati na družinsko življenje, zato je spremembo poiskal v Pomurju. Njegova žena, Slovenka, ima namreč tukaj svojo družino in v Pomurju, natančneje v Ljutomeru, se je par pravzaprav spoznal. Usodno je bilo leto 2001, v slovitem London Pubu.
Čeprav so z družino v Ljutomeru našli umirjeni ritem, ki so ga potrebovali, Karl danes ugotavlja, da so finančne razmere tod zahtevnejše, predvsem zaradi nizkih plač in razmeroma visokih cen.
Prav temu se je, kot pravi, tudi najtežje privaditi; nižjemu prihodku in skromnejšemu standardu bivanja.
Tu pa so še druge opazne razlike, ki se nanašajo predvsem na naš temperament. Po njegovih izkušnjah menda delujemo precej zaprti in ne pretirano naklonjeni tujcem. Razlika je najbrž še opaznejša za nekoga, ki prihaja iz večkulturne dežele, kot je Avstralija.
Kot pravi Karl, so šolo njegove hčere v Avstraliji na primer obiskovali učenci kar 80 različnih kultur. Sam pa se še danes kljub slovenskemu priimku pri nas velikokrat počuti kot tujec. Zato tudi nekoliko težje sklepa nova prijateljstva.
Varnejši v vseh pogledih
Seveda ne manjka tudi pozitivnih plati naše majhne države. Kot eno pomembnejših Karl na primer izpostavlja varnost. Ne le v smislu kriminalitete – česar ne gre zanikati – temveč tudi kar zadeva naravo. Nevarnih in strupenih živali na najmanjši celini na svetu namreč kar mrgoli.
V Avstraliji so nevarna praktično vsa bitja, tudi tista, ki jih sploh ne opazimo, pravi Karl. Kot vemo, smo v Sloveniji glede tega lahko razmeroma pomirjeni, tudi med izleti globoko v naravo.
Živali Avstralec morda ne pogreša, se mu pa zato toliko bolj toži po motošportu, hitrih avtomobilih in cenejšemu gorivu.
Ljubezen do avtomobilov
V Avstraliji je z bratom v okviru skupnega podjetja proizvajal predvsem prototipe delov za avtomobilska in medicinska podjetja. Danes je zaposlen pri prekmurskem podjetju Roto.
S svojim delom je zadovoljen, a kot povsod so tudi tu dobri in slabi dnevi. Vsekakor se z nadrejenim dobro razume, predvsem pa ima priložnost opravljati raznoliko delo, ki od njega nenehno terja različne spretnosti in v čimer uživa.
Ob službi in treh otrocih prav veliko prostega časa ne ostane. Večino ga nameni prenovi oldtimerja, ki predstavlja njegov glavni konjiček. Žal se mu preredko uspe posvetiti, boji pa se tudi, da bodo stroški goriva preprosto previsoki za redno vožnjo.
Ljutomer Avstralec sicer vidi kot prijetno mestece oziroma vas, kjer je na voljo praktično vse, kar človek potrebuje, še posebej ga veseli, da ni gostega prometa. Njegovo znanje slovenščine se medtem vse bolj izboljšuje – le prekmurskega dialekta je privzel nekoliko preveč, šaljivo pripomni.
FOTO: Facebook (Karl Vau)
Komentarji (6)
Ce po sebi sodis, te mogoce.
Neman problemov s ten ka si sebe opijso ;)
"le prekmurskega dialekta je privzel nekoliko preveč, šaljivo pripomni."
Od kdaj pa v Ljutomeru govorijo po prekmursko?
pa ka si vido ge dela?
Karl... if you read this, please call me. It's Michael Johnson.
Starejše novice
slovenci smo narod hinavcov, privoščljivcev, pijancov in večnih zapečkarof.