Kaj storiti z vinogradom, ki ga ne zmoremo obdelovati?

V preteklih tednih in mesecih je bilo na spletu moč zaslediti več oglasov vinogradnikov, ki so skušali svoje vinograde oddati v najem. Nekateri so to želeli storiti za simbolično ceno, drugi celo povsem brezplačno - le zato, da jim nasadov ne bi bilo treba krčiti.

Za vinograde na najboljših legah in tam, kjer je možna strojna obdelava, se najemniki morda še najdejo. Za številne manjše vinograde, sploh tiste na velikih naklonih, pa je upanja iz leta v leto manj.

V katerih primerih se krčenju vinogradov ni mogoče izogniti, smo povprašali direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andreja Reberniška.

Lastnikom zaraščenih vinogradov grozijo kazni

Rebernišek je pojasnil, da je po zakonu o kmetijskih zemljiščih vinograd treba odstraniti takrat, ko ta preide v fazo zaraščanja: »Tudi naše priporočilo tistim, ki vinograda ne bodo obdelovali in zanj ne najdejo zakupnika, je, da naj vinograd takoj odstranijo. Ko namreč enkrat pride do zaraščanja, je to bistveno težje storiti, saj so med trto tudi armature in žice.«

Vinogradniki, ki obdelujejo več kot pet arov vinogradov in so tako pri upravni enoti vpisani na listo pridelovalcev grozdja in vina, morajo krčitev tudi uradno najaviti in upravni enoti sporočiti, kdaj je bila opravljena.

Lastnikom zaraščenih vinogradov grozijo tudi kazni, je povedal direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda: »Čim so v vinogradu opazni znaki zaraščanja, lahko to prijavimo kmetijskemu inšpektorju. Ta preveri stanje na terenu, lastniku vinograda pa lahko naloži krčitev nasada in kazen.«

Po zakonu o kmetijskih zemljiščih posameznikom, ki svojega vinograda ne obdelujejo, grozi globa v višini od 500 do 5000 evrov.

Bolezni in škodljivci ne napadajo le nevzdrževanega, temveč tudi sosednje vinograde

Rebernišek je razložil, da je vinska trta intenzivna rastlina, ki jo napadajo najrazličnejše bolezni: »Če ne uporabljamo nobene zaščite, se na trti hitro naselijo glivične bolezni, nato pa lahko pride še do sekundarnih infekcij v prostoru. Skoraj namreč ni takšne lege, ki bi bila povsem izolirana; večina zelo hitro meji na sosednji vinograd. Velike težave z boleznimi ima tako tudi sosed zaraščenega vinograda in mora zato uporabljati bistveno več fitofarmacevtskih sredstev, kar pa spet ni dovoljeno.«

Poleg glivičnih bolezni trti grozijo še razni škodljivci, z njimi je povezana tudi bolezen zlata trsna rumenica.

Število vinogradnikov bi se v naslednjih letih lahko prepolovilo

Pred desetletjem ali dvema so se s težavami spopadali predvsem večji pridelovalci grozdja in vina, je dejal Rebernišek: »A tam se je število pridelovalcev sedaj stabiliziralo, nekateri svoje površine celo širijo. V zadnjem desetletju pa je stanje izjemno kritično pri manjših pridelovalcih.«

Trenutno je v Sloveniji okoli 30.000 pridelovalcev grozdja in vina. Po najbolj črnem scenariju bi se v prihodnjih letih ta številka lahko prepolovila. »Seveda lahko bistveno večji upad pričakujemo tam, kjer strojna obdelava vinogradov ni možna,« je opozoril direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.

Dodal je, da dodatno težavo predstavlja menjava generacij: »Ne morem reči, da mladi ne spoštujejo tradicije pridelave vina, a se v tem, da bi obdelovali vinograde, nekako ne vidijo.«