IZPOVED: Bolečine pri prebolevanju koronavirusa hujše kot pri porodu

»Kljub temu da sem se že dolgo nazaj odločila, da objavljam samo dobre stvari, moram to podeliti z vami. Iz tega se lahko vsi nekaj naučimo. In verjemite ... V tem primeru je bolje, da mi resnično verjamete na besedo, kot da sami doživljate kaj podobnega.

Corona - o tem smo že toliko slišali in prebrali ... Vsakdo ima o njej svoje mnenje. In pravico ima do tega. Naša družina uporablja maske in po potrebi tudi rokavice, upoštevamo vsa navodila in priporočila o gibanju, druženju, medosebni razdalji ... VSE.

Imamo zdravo prehrano, ki smo jo v zadnjem letu še izboljšali ... In veliko gibanja na svežem zraku. Smo dokaj optimistični in se trudimo pozitivno pogledati tudi na težke stvari v življenju. Tudi v tem, za mnoge težkem času, smo imeli mi obdobje, ki je mozaik naših življenj obarval z najlepšimi barvami. Resnično.

In kljub vsemu je zadnji dan starega leta zbolela najmlajša hči. Prepričani smo bili, da je viroza ali samo preutrujenost, saj je v zadnjih treh dneh preživela zunaj najmanj štiri ure na dan. Sanke gor in dol. Lahko bi bilo to. In ko sem točno ob polnoči začela čutiti močno dregetanje tudi sama, sem še vedno bila prepričana o virozi, saj kaj drugega sploh ni moglo biti. 

Zaradi hčerkinega zelo slabega počutja, sem noč preživela z njo ... In v njeni sobi tudi ostala, saj se je tudi meni počutje slabšalo iz minute v minuto. Dobesedno. Dan sva preživeli v izolaciji v zelo slabem počutju in bolečinah. Starejša hčerka in moj mož sta nama 'dostavljala', kar sva potrebovali. 

Še bolj sva skrbeli za higieno, z rokami se nisva dotikali ničesar zunaj hčerkine sobe. A je bilo že prepozno. Vse prevečkrat se je slišalo občasno pokašljevanje ostalih družinskih članov. Drugo jutro sva imeli testiranje. Peljal naju je mož, sama sem bila komaj v stanju priti do avtomobila. Oblačila sem se celo uro, saj je vsak premik zahteval velik napor. Nekajkrat sem bila pred tem, da izgubim zavest. 

'Rezultati bodo naslednji dan', so dejali, a meni je bilo že takrat jasno, da sva pozitivni, saj se mi je medtem poslabšal še vonj in posledično okus. Tisto popoldne so dobili vročino še ostali člani družine. Rezultati testa pa so samo izgnali dvome. Pozitivni, obe. 

In če nekateri preživijo Korono, ne da bi vedeli, mi nismo med njimi. Hudi glavoboli, bolečine v mišicah, ki sem jih sama označila za hujše kot pri porodu, bolečine v pljučih in zelo, zelo slabo počutje ... Če 11-letni otrok leži že peti dan v postelji, veste, da govorim resnico.

Glede na to, da ves čas uživamo tudi D in C vitamin, magnezij, sem samo globoko hvaležna starejši hčerki, ki ji bila prava tečnoba glede vitaminov. Menda zdaj bolje prenašamo vse skupaj. Ne znam si predstavljati še večjega s....., od tega kar preživljamo zdaj.

To je bila moja četra noč nekje med posteljo in stanjem ali sedenjem ob njej. Ne gre drugače, bolečine so neznosne.

Hčerkin peti dan, preživet v postelji, ne gre drugače, utrujenost prehuda. Možev, hčerkin in zetov tretji dan in noč hiberniranja ..., nekje med hudo utrujenostjo, glavoboli, bolečinami v mišicah in vročino ...

Vesela sem za vse, ki ostajate zdravi in želim vam, da zdravi tudi ostanete. 

Mogoče bo ta zapis dal komu, ki še vedno misli, da je nedotakljiv, misliti. In upam, da bodo njegove misli in dejanja v skladu s tem, kar je trenutno najbolj odgovorno do vseh.

Ta zapis je nastajal dva dni, ker sem vmes morala počivati. Na komentarje ne bom odgovarjala, ker bom obdržala energijo zase in za moje najdražje. Hvala vam pa za vse dobre želje.«