V Beltincih so zaključili mednarodni projekt RurALL, ki prazne stavbe spreminja v razvojni potencial podeželja.
V Kulturnem domu Beltinci je zaživel zaključni dogodek mednarodnega projekta RurALL - Za bivanje prijetne podeželske skupnosti prihodnosti - Nov integrirani model upravljanja depopulacije podeželskih območij.
Projekt, ki ga vodi občina Beltinci, je povezal 14 projektnih partnerjev iz 11 držav Podonavja ter sedem pridruženih strokovnih partnerjev.
Na dvodnevnem dogodku so predstavili ključne rezultate projekta, primere dobrih praks in možnosti za nadaljnji trajnostni razvoj podeželskih območij. V ospredju so bile prazne, starejše in premalo izkoriščene stavbe, ki jih projekt RurALL ne obravnava kot težavo, temveč kot pomemben razvojni potencial podeželja.
Župan občine Beltinci Marko Virag je poudaril, da se je ideja začela oblikovati že leta 2022, ko so v Beltincih prepoznali pomen pravočasnega soočanja z depopulacijo.
Kot je dejal: »Število ljudi se zmanjšuje in pa predvsem tisti, ki pa ostajamo ali pa ostajajo, pa smo tisti, ki smo iz leta v leto starejši.«
Projekt, ki odpira novo fazo razvoja
Projekt RurALL ni bil namenjen takojšnji obnovi stavb, temveč predvsem pridobivanju podatkov, analizi stanja in oblikovanju modela, ki bi lokalnim skupnostim pomagal pri načrtovanju prihodnjih rešitev. Partnerji so pregledovali obstoječe podatkovne baze, registre in stanje na terenu, se pogovarjali z lastniki ter preverjali, katere stavbe bi lahko dobile novo vsebino.
Virag je pojasnil, da je bila prva faza projekta namenjena predvsem razumevanju prostora in potencialov: »Ta faza projekta ni bila, da mi sedaj takoj že bomo spreminjali podobe stavb, da bomo renovirali, prenavljali.« Po njegovih besedah je bilo najprej treba pridobiti podatke s terena, nato pa skupaj s strokovnimi partnerji začeti razmišljati o možnih vsebinah za posamezne objekte.
Ob tem je poudaril, da zaključek projekta ne pomeni konca, temveč začetek naslednjega koraka. Stavbe so identificirane, zdaj pa bo ključno, da dobijo vsebino, ki bo odgovarjala na potrebe prebivalcev in prispevala k temu, da ljudje na podeželju ostanejo ali se tja vrnejo.
Vključevanje skupnosti kot ključ do pravih rešitev
Vodja projekta na občini Beltinci Simona Roudi je pojasnila, da so bile prazne hiše v projektu prepoznane kot orodje za naslavljanje depopulacije. Partnerji so najprej pripravili načrt kartiranja praznih oziroma neizkoriščenih stavb, nato pa so se lotili zbiranja podatkov in vključevanja lokalnih skupnosti.
»Javnost, skupnosti so najpomembnejši deležnik. Povedo, kaj potrebujejo, in potem na osnovi tega se lahko iščejo funkcije, ki so za skupnost potrebne,« je poudarila.
V vsakem pilotnem območju, tudi v občini Beltinci, sta bili izvedeni dve delavnici z lokalno skupnostjo, na katerih so prebivalci povedali, katere prostorske in vsebinske rešitve potrebujejo.
Prav odzivi skupnosti so ponekod spremenili prvotne načrte. Roudi je povedala, da so nekatere stavbe sprva načrtovali za rušenje, a jih je lokalna skupnost prepoznala kot pomemben del identitete kraja. Zato so zanje začeli razvijati drugačne ideje in možne funkcije.
Od kartiranja do konkretnih načrtov
Na podlagi zbranih podatkov so za izbrane stavbe nastale vizualizacije, opisi možnih funkcij, načrti prenove in poslovni modeli. Posebno pozornost so namenili vprašanju, kako prenove financirati in kako zagotoviti, da bodo nove vsebine dolgoročno vzdržne.
V Beltincih se že kažejo prvi konkretni rezultati. Virag je izpostavil stavbo nekdanje Meduljine, ki naj bi dobila novo življenje. V njej naj bi prostor našli zdravstveno-zobozdravstvena dejavnost, v zgornjem delu pa predvidoma štiri do šest stanovanj.
Takšna rešitev po njegovih besedah kaže, kako lahko prazna občinska stavba odgovori na več potreb hkrati: izboljša dostopnost storitev, prispeva k reševanju stanovanjske problematike in oživi prostor, ki je bil doslej premalo izkoriščen.
Več kot 2,5 milijona evrov za razvoj podeželja
Skupna vrednost projekta znaša 2.597.000 evrov, Občina Beltinci pa je pridobila več kot 250.000 evrov. Župan je ocenil, da je bil projekt za občino finančno vzdržen, hkrati pa lahko njegovi učinki z nadaljnjimi vlaganji postanejo večkratni.
Kot je poudaril, ima obnova obstoječih stavb pomembno trajnostno razsežnost. Namesto gradnje novih objektov je smiselno najprej uporabiti tisto, kar v prostoru že obstaja. S tem se zmanjšuje poraba novih materialov, ohranja identiteta krajev in odpira možnost za nove vsebine v že zgrajenem okolju.
»Da ne zidamo samo novo, da ne uporabljamo novih in novih materialov, ampak tudi z vidika te trajnosti in pa krožnega toka snovi, ali materialov, kakorkoli povedano, da se res uporablja vse to in da tisto, kar imamo, najprej potem poskušamo uporabiti,« je pojasnil.
Izzivi podeželja so skupni celotnemu Podonavju
Projekt RurALL je pokazal, da se s podobnimi težavami ne sooča le Pomurje, temveč številne podeželske regije v Podonavju. Roudi je poudarila, da gre za eno največjih težav podeželskih območij, v nekaterih drugih delih Evrope pa je stanje še slabše kot pri nas.
Dogodek v Beltincih je zato ponudil tudi priložnost za prenos dobrih praks med partnerji. Predstavitve konkretnih rešitev, izkušenj in modelov iz različnih držav so partnerjem dale dodatno spodbudo za nadaljnje delo.
O podobnih izzivih je spregovoril tudi Nemanja Radovanović, podžupan občine Despotovac iz Srbije. Povedal je, da se tudi v Srbiji soočajo z izrazito depopulacijo podeželja, saj se prebivalci že desetletja selijo v tujino, hkrati pa tudi iz vasi v večja mesta.
Po njegovem mnenju za oživitev podeželja niso dovolj le obnovljene stavbe, temveč so potrebni tudi boljša infrastruktura, digitalizacija, ceste, podpora kmetijstvu in ustrezne spodbude.
Podeželje potrebuje vsebine, storitve in delovna mesta
Sogovorniki so se strinjali, da lahko prazne stavbe postanejo pomemben del rešitve, vendar same po sebi niso dovolj. Da bi ljudje na podeželju ostali ali se tja vrnili, potrebujejo stanovanja, storitve, delovna mesta, dobro infrastrukturo in kakovostno življenje.
Virag je ob tem poudaril, da ima podeželje številne prednosti, med njimi mirno, varno in zeleno okolje. A brez gospodarske okrepitve in primernih delovnih mest bo mlade težko zadržati v domačem okolju. Po njegovih besedah je osnovni pogoj, da stavbe dobijo vsebino, občina in regija pa se razvijata z rešitvami, ki bodo prebivalcem omogočale boljše življenje.
Začetek nove zgodbe podeželskih skupnosti
Zaključni dogodek projekta RurALL v Beltincih je pokazal, da so lahko prazne in starejše stavbe pomembno izhodišče za razvoj podeželskih skupnosti prihodnosti. Projekt je partnerjem omogočil, da so zbrali podatke, vključili prebivalce, pripravili načrte in oblikovali modele, ki lahko služijo kot podlaga za prihodnje prenove.
Najpomembnejši korak pa šele sledi: pripravljene ideje bo treba prenesti v prakso. Če bodo prazne stavbe dobile nove vsebine, lahko postanejo prostor za bivanje, delo, storitve, skupnostno življenje in nove priložnosti.
Projekt RurALL je tako odprl vrata razmisleku, kako podeželje razvijati na trajnosten način, z upoštevanjem lokalne identitete in potreb prebivalcev.
Kot je ob zaključku izpostavil župan Virag, je cilj jasen: stavbam vdihniti novo življenje, ljudem pa omogočiti, da v podeželskih skupnostih vidijo prihodnost.
