FOTO: V Pomurju že 14. lov s sokoli, ki je del naše kulturne dediščine

Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci, Sokolarsko društvo Pomurja in Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed so z roko v roki v soboto, 5. novembra, pripravili svečano odprtje 14. lova s sokoli v Pomurju.

Šlo je za dvodnevni dogodek, ki je potekal na območju Melinec in Lipe.

Lova s sokoli so se udeležili gojitelji ptic ujed iz Slovenije in sosednjih držav, z največjim planinskim orlom pa se je predstavil sokolar Ruudj Sterken iz Holandije. Gre za planinskega orla, samca, ki lovi lisice, zajce in srnjad. 

Sokolarstvo velja za enega najstarejših načinov lova. Prvi zapisi segajo v sedmo stoletje pred način štetjem. Razvilo se je v azijskih stepah, kjer plena ni bilo mogoče ujeti iz zasede, saj se ni bilo moč nikamor skriti, je pa bil po drugi strani mogoč lov iz zraka. 

Lov je najstarejša dejavnost človeka, ki se je preoblikovala skozi vso zgodovino ‒ od pradavnine do današnjih dni. Je sooblikovalec odnosov med ljudmi, urejal in usmerjal pa je tudi razne nenapisane družbene norme. 

Pred svečanim odprtjem lova s sokoli je vse zbrane nagovorila direktorica Zavoda za turizem, kulturo in šport Beltinci Gabrijela Küzma.

O delovanju sokolarstva na Slovenskem je nekaj več povedala predsednica Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Bezenšek, Roman Savič, veterinar in član Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed, pa je podrobno predstavil ptice ujede.

Dogodek so obogatili člani KUD Prekmurski rogisti, ki so zaigrali nekaj lovskih skladb, in trobilni kvintet Glasbene šole Beltinci.

Za lov le doma vzgojene ptice ujede

Vse ptice ujede, ki jih sokolarji uporabljajo za lov, so vzgojene doma. Za lov se uporablja sokole, sokole selce, in sicer vse domorodne vrste, ter kragulje in orle. Pri pticah ujedah so, zanimivo, samci manjši.

Za sokole je značilno, da imajo zelo dolga krila, nekoliko krajši rep in so dobri letalci na odprtih terenih. Sokol selec lahko v naglem letu doseže hitrost 350 kilometrov na uro. Ptice ujede imajo različne vrste perja, pri čemer pa se perje iztroši. Za mlade ptice je značilno, da so rjave barve.

Orli lahko živijo zelo dolgo, celo do 50 let, življenjska doba sokolov je okoli 20, kraguljev pa 30 let. Ptice ujede imajo v ujetništvu daljšo življenjsko dobo kot v naravi. V naravi pogine okoli 70 odstotkov mladih ujed, saj se ne znajdejo in so zato podvržene naravni selekciji. 

Kako je potekal lov?

Po predstavitvi na grajskem dvorišču pri beltinskem gradu so se sokolarji s svojimi pticami ujedami in lovskimi psi odpravili na lov ter poskušali ujeti kar največ divjih živali.

 Najprej je vzletela ptica ujeda, ki je z očmi in čutom ter kremplji ulovila divjad, na pomoč pa ji pritekel lovski pes, ki je plen prinesel sokolarju. 

Na stojnici je prodajalec ponujal pripomočke za lov. Potem ko so svečano odprtje lova zaključili, so lahko obiskovalci poskusili fazanovo juho in kuhano vino ter čaj, ki jih je ponujal Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci, za ljubitelje vročih langašev pa so poskrbeli člani Turističnega društva Beltinci.