Forum za Muro tokrat v znamenju poplav: Preveč se govori, premalo naredi

V Radencih je bil včeraj 4. Forum za Muro, katerega osrednja tema je bila obravnava poplav avgusta letos. 

Forum za Muro je v okviru delovanja Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro organiziralo ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju z avstrijskim Zveznim ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo, regije in vodno gospodarstvo.

Udeležili so se ga tako slovenski kot avstrijski predstavniki strokovnih ustanov, znanosti, lokalnih skupnosti, državnih organov ter nevladnih organizacij. 

Poplave nova stalnica

Tako izrazite vremenske situacije, kot smo ji bili priča 5. avgusta, ne pomnimo.

Glavna nit letošnjega foruma je bila avgustovska ujma, ki je na obeh straneh državne meje povzročila veliko škode.

Kot ugotavljajo eni in drugi, pa sta količina in hitrost voda močno presegli doslej izmerjene najvišje ravni.

Kot je na forumu poudaril vodja sektorja Mura na Agenciji za vode Anton Kustec je poplavni dogodek kljub napovedim presenetil vse: »Šlo je za las. Spremljali sta nas sreča in pogum, da smo se izognili smrtnim žrtvam in še večji škodi.«  

Vodne službe na obeh straneh državne meje, tako na slovenski kot tudi na avstrijski strani, so se po njegovih besedah odzivale hitro in učinkovito.

Udeleženci Foruma so se ob tem tudi strinjali, da je z namenom preprečevanja škodljivega delovanja voda izjemno pomembno tudi dobro čezmejno sodelovanje, ki ga je nujno treba še okrepiti.

Veseli ga tudi, da trenutno v Sloveniji obstaja politična volja, da bo v prihodnje veliko večja pozornost usmerjena v ukrepe za povečanje poplavne varnosti.

Poudaril pa je tudi, da je dolžnost mlajših generacij, da opozorijo na to pri odločevalcih in jih spomnijo, da to, čemur smo bili priča v začetku avgusta, ni bil le film in dogodek poletja, temveč postaja naša stalnica, naša prihodnost. 

»Naravi smo vzeli, zdaj pa si sama jemlje, kjer si lahko«  

S temi besedami je člane komisije za Muro okaral tudi sekretar Zveze društev Moja Mura Vlado Drvarič. Kot udeleženec preteklih forumov ocenjuje, da se veliko preveč govori, premalo pa naredi.

Od foruma zato pričakuje, da pristojni od ugotavljanja, kaj se dogaja, preidejo k rešitvam, ki bodo uresničljive.

»V vseh teh letih se nismo naučili, da bi vodi dali prostor, ves čas smo ji ga samo jemali. Naravi smo vzeli, zdaj pa si sama jemlje, kjer si lahko. In narava ima moč, da vzame.« je še dejal.

Ob tem pa je pohvalil mariborski zavod za varstvo narave, ki revitalizacijo na terenu dejansko izvaja. 

S prilaščanjem vodnega prostora ogrožamo predvsem sebe 

Predsednik slovenskega dela komisije Mitja Bricelj je za STA dejal, da je čas za dejanja.

Na vprašanja, zakaj se tako malo njihovih sklepov udejanji v praksi, je odgovoril, da se vse spremeni, ko je treba v programu ukrepov na občinski ali državni ravni za to investirati ne le denar, pač pa vodi nameniti tudi prostor.

»Takrat je zadeva drugačna, saj mnogi parcialni interesi izrinejo to javno dobro v neko drugo, nižjo prioriteto. Zato vodni prostor tako prostorsko kot kakovostno trpi zaradi drugih sektorjev. In ko pridejo visoke vode, si reka prostor vzame sama,« je dodal. 

Bricelj je spomnil tudi na zgodovino reke Mure  

Kot je dejal, je bila v začetku 90. let Mura tako rekoč »greznica oziroma odtočni kanal avstrijske štajerske industrije v najslabšem kakovostnem razredu«.

Zasluge za to, da se je zgodba obrnila v stanje, ko je Mura prejela celo svetovno nagrado River Price za revitalizacijo reke, pripisuje tudi delu stalne slovensko-avstrijske komisije za reko Muro.

Poudaril je, da ponekod v Evropi takšnega sodelovanja ne poznajo, rezultati komisije pa so dobri, saj da imamo Slovenci in Avstrijci skupne študije vodno-gospodarske zasnove Mure. 

Valentina Podplatnik