Na terenu potekajo intenzivna usklajevanja za protipoplavne nasipe na Muri, bodo prišli do konca meseca novembra do usklajenih rešitev?
Na 12. redni seji državnega zbora, ki je bila 18. septembra 2023, je pomurska poslanka Sara Žibrat ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu postavila poslansko vprašanje v zvezi z visokovodnimi nasipi.
Poudarila je, da smo bili letos avgusta v poplavah priča novemu rekordu. Pretok reke Mure na vodomerni postaji v Gornji Radgoni je dosegel skoraj 1500 kubičnih metrov na sekundo, kar je pretok, predviden za povratno dobo stotih let.
»Na desni strani reke Mure so na odsekih Veržej, Mota in Mota Razkrižje v času ekstremnih padavin ogrožena predvsem naselja Zgornje in Spodnje Krapje, Mota, Cven in Razkrižje, kjer na petih odsekih še ni izgrajenih nasipov, čeprav so kritični tudi odseki obstoječih nasipov, ki jih je potrebno zaradi prilagajanja podnebnim spremembam nadvišati in razširiti,« je pojasnila.
Želela, da se pravne podlage za dograditev novih nasipov uredijo v posebnem zakonu
V nadaljevanju je povedala, da so si stanje na terenu v občini Ljutomer in Razkrižje ogledali skupaj z ministrom Brežanom ter se z njegovo ekipo dogovorili, da pravne podlage za dograditev novih nasipov uredijo v posebnem zakonu, saj je interventni zakon časovno omejen.
»Kljub temu je bil na 46. izredni seji državnega zbora sprejet opozicijski amandma k 128. členu zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov,« je dodala.
Amandma predlagala poslanska skupina Nova Slovenija
Poslanska skupina Nova Slovenija je seji državnega zbora 31. avgusta 2023 predlagala amandma k 128. členu zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov.
Kot je na seji pojasnil pomurski poslanec iz vrst Nove Slovenije Jožef Horvat, gre za nujnost učinkovite in dolgotrajne sanacije poškodovane vodne infrastrukture in drugih objektov, namenjenih za varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
Žibrat glasovala proti
Na takratni izredni seji državnega zbora je poslanka Sara Žibrat glasovala proti omenjenemu amandmaju.
Kot je povedala, ima amandma sicer dober namen, »da bi uredil visokovodne nasipe ob Muri, pa ni primeren«.
»Prvič naj razložim, da danes obravnavamo interventni zakon, v katerega lahko vključujemo sanacijska in vzdrževalna dela na obstoječi infrastrukturi in ta vzdrževalna dela se recimo na Dolnje Bistrici, kjer je nasip skoraj popustil, že izvajajo in zato ne potrebujemo dodatnih amandmajev v tem zakonu.
Je pa ob reki Muri, še kar nekaj kilometrov, kjer nasipov sploh ni in za gradnjo novega nasipa je potreben nov zakon, ki ga že pripravljamo, to je zakon o obnovi oziroma sanaciji in tam bo možno in tudi tukaj bomo vsi pomurski poslanci, verjamem, da budno spremljali vsebino, da se bodo ti visokovodni nasipi ob Muri tudi lahko uredili,« je povedala.
Amandma je bil z 41 glasovi za in 39 glasovi proti sicer sprejet.
Ministru Brežanu zastavila tri vprašanja
Žibrat je ta teden na seji ministru zastavila tri vprašanja:
»Ali Sektor za območje Mura namerava pred morebitnimi jesenskimi poplavami pristopiti k dograditvi manjkajočih nasipov na kritičnih odsekih v Občini Ljutomer in Razkrižje (na primer na območju zaselka Golnik, kjer je bilo poplavljenih 27 hiš) in kateri so ti odseki;
Ali morebitna obnova vodne infrastrukture, ki izhaja iz 9. odstavka amandmaja k 128. členu ZIUOPZP, upošteva tako imenovane 'Nature-based solutions', rešitve oziroma ukrepe za zaščito, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki so pogoj za črpanje evropskih sredstev?
Ali menite, da predvidena trasa novega povratnega nasipa oziroma protipoplavnega zidu vzdolž leve brežine reke Ščavnice nudi ustrezno zaščito poselitvenega območja glede na vpliv Mure na Ščavnico gorvodno in morebitno hkratno povečanje pretoka Mure in Ščavnice?«
Višanje visokovodnih nasipov v občinah Ljutomer in Razkrižje v naboru protipoplavnih gradbenih ukrepov
Brežan je v odgovoru poslanki pojasnil, da na direkciji za vode in na ministrstvu najprej izvajajo še interventne ukrepe v skladu z odredbo, ki jo je izdal poveljnik civilne zaščite in ta še vedno velja.
»Ti ukrepi zajemajo zlasti odstranjevanje plavja, naplavin, zaščite brežin z namenom preprečevanja povečanja posledic škodljivega delovanja voda in omogočanja pretočnosti strug pa tudi postavitve obrambnih nasipov, nasutij in pa prebojev,« je pojasnil.
V nadaljevanju je dodal, da se je treba resno spoprijeti z izgradnjo protipoplavnih nasipov in da so protipoplavni nasipi na reki Muri del načrta za okrevanje in odpornost.
»Konkretno je tudi nad višanje visokovodnih nasipov v občinah Ljutomer in Razkrižje uvrščeno v nabor protipoplavnih gradbenih ukrepov, ki se bodo v tem okviru financirali,« je pojasnil Brežan.
Do usklajenih rešitev do konca meseca novembra, začetek del (že) drugo leto?
Po besedah Brežana se Zavod za varstvo narave Republike Slovenije in ministrstvo za kmetijstvo v tem trenutku zavedata, da je nujno treba priti do rešitev, ki bodo omogočile to, da protipoplavne ukrepe na Muri zgradijo in da zaščitijo prebivalce na tem območju.
»Prav v tem mesecu in v naslednjem mesecu oktobru potekajo in bodo potekala še intenzivna usklajevanja na terenu in verjamem, da bomo tako kot je določeno v načrtu za okrevanje in odpornost v sporazumih med občinami in Direkcijo Republike Slovenije za vodo do konca novembra prišli do usklajenih rešitev in da bomo na ta način pripeljali ta projekt do izvedbe,« je dodal.
Sporazum med Evropsko komisijo in Slovenijo predvideva, da naj bi prišlo do začetka gradnje v naslednjem letu, do zaključka pa do sredine leta 2026.
Minister pomiril krajane, časovnica del ostaja enaka
Za odziv na sprejet amandma k 128. členu zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov smo se obrnili na Saro Žibrat, ki je pojasnila, da je minister z odgovorom pomiril njihove krajane, saj bo nasip izveden kot predvideno v načrtu za okrevanje in odpornost.
»Časovnica ne glede na opozicijski amandma ostaja enaka, tako kot smo načrtovali se sedaj usklajujejo trase, da lahko z deli začnemo že naslednje leto.
Moja prioriteta je, da se najprej dogradijo manjkajoči nasipi, saj v občinah v mojem okraju manjkajo na petih odsekih, kjer prebivalci nimajo niti minimalne zaščite s starimi nasipi,« je pojasnila Žibrat.
»V zakonu o obnovi bomo morali pripraviti še pravno ustrezne podlage, da se projekt lahko izvede glede na evropsko in nacionalno zakonodajo,« je še dodala.