Vir: Gozdarski inštitut Slovenije
Gre za hrastovo čipkarko.

Lani se je hrastova čipkarka, invazivna tujerodna stenica, razširila po vsej Sloveniji.

Ogroža predvsem hraste, ima pa tudi vpliv na ljudi. Učinkovitega načina zatiranja (še) nimamo.

Hrastova čipkarka je invazivna tujerodna vrsta, ki izvira iz Severne Amerike in napada predvsem liste hrasta. 

V Sloveniji smo jo prvič odkrili leta 2016 v vzhodnem delu države, v bližini mednarodne železniške proge, pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije.

»V skladu s potjo širjenja vrste od vzhoda proti zahodu in lokacijo prve najdbe domnevamo, da se je čipkarka k nam razširila iz Hrvaške, kjer je bila odkrita že leta 2013,« dodajajo. 

Vrsta se namreč na dolge razdalje najpogosteje širi kot 'slepi potnik' – z ljudmi, vozili, prometom, tudi po železnici. 

Na krajše razdalje pa se širi tudi aktivno, saj odrasle stenice lahko letijo, pogosto pa jih pasivno raznaša veter.

Žuželka brez nadzora

Lani se je razširila po vsej državi, letos pa se menda že pojavlja v Ljubljani

Hrastova čipkarka sesa rastlinske sokove na spodnji strani listov, kar povzroči bledenje, porjavenje in odpadanje listov že sredi poletja. 

Drevo je s tem oslabljeno, slabše fotosintezira, bolj je dovzetno za sušo, bolezni in druge škodljivce.

Ostanite na tekočem v vsakem trenutku!

Prijavite se na e-novice in vsak teden prejmite na svoj e-naslov najboljše objave iz Pomurja, ekskluzivne novice in privlačne nagradne igre.

Vir: Gozdarski inštitut Slovenije

Vpliv na ljudi

Gozdarski inštitut opozarja še na manj znan vidik prisotnosti čipkarke – stik z ljudmi

»Zaradi številčne populacije v avgustu in septembru čipkarke pogosto padejo ali pristanejo tudi na ljudeh. Na nas se lahko 'sprehajajo', včasih tudi malce zbodejo, ker iščejo hrano, to je listni sok,« pojasnjujejo. 

Piki sicer niso nevarni, v redkih primerih lahko povzročijo blage alergijske reakcije, ki pa hitro izzvenijo.

Rešitve (še) ni

Trenutno ne poznamo zanesljive metode, kako se te žuželke znebiti. Kemično zatiranje v mestih in gozdovih ni primerno. 

Biološke metode se še razvijajo, mehanski ukrepi (na primer obrezovanje) pa imajo omejen učinek

Vrsta nima naravnih sovražnikov v našem okolju, širitev pa ji omogoča ugodno podnebje in gostitelj hrast, ki je pogost v naravi in mestih.

Komentarji (3)

KEX (ni preverjeno)

GREGOR REPOVŽ NE GOVORI LAŽI IN SE IMEJ ZA VREDNEGA ZAUPANJA PROSIM PO TVOJI IZJAVI NA RTV SLO IN OD OBOJIH PRIČAKUJEM IN JE NORMALNO DA NE PERETE MOŽGANOV SLOVENCEM.

lukčev mesec (ni preverjeno)

Lansko leto avgusta je bila v bližini Murske Sobote prisotna ❗❗❗

Našla se je kjerkoli ❗

Tudi na druga drevesa zaide, ne samo na hrast ❗❗❗

DUGI (ni preverjeno)

Vej pa te če ževej more nika geste nej jo...

Starejše novice