V mariborski bolnišnici se zaradi koronavirusa soočajo z velikimi težavami, predvsem na kliniki za kirurgijo, kjer še komaj zdravijo in operirajo najnujnejše paciente. Ob takšnem stanju opozarjajo na to, da bi lahko veliko bolnikov dobilo oskrbo prepozno.
V mariborski bolnišnici je trenutno zaradi koronavirusa krizna situacija, saj se stvari odvijajo v neželeno smer zdravstvenih delavcev, predvsem zaradi hitrega polnjenja bolnišnice s covidnimi bolniki.
Pri tem pa vodstvo bolnišnice skrbi posledično omejevanje vseh ostalih dejavnosti. »Situacija je res alarmantna. V kolikor se bo ta trend nadaljeval, bodo resno ogrožena življenja necovidnih bolnikov,« poudarja Anton Crnjac, direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Na intenzivnem oddelku zasedene skoraj vse postelje
V mariborski bolnišnici danes zdravijo 34 bolnikov na intenzivnem oddelku, 91 bolnikov pa na akutnem oddelku.
Dnevni prirast v mariborski bolnišnici je dva do tri bolnike na dan, tako da pričakujejo, da bodo kapacitete zapolnili v roku nekaj dni.
Pri skoraj polnih kapacitetah, predvsem na intenzivnem oddelku, potrebujejo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor veliko kadra. Tako so v bolnišnici v covid intenzivno enoto bolnišnice prejšnji teden prerazporedili 40 zdravnikov in kar 91 medicinskih sester. Gre za kader, ki zaradi tega zmanjka na vseh drugih deloviščih.
Povečano število bolnikov ustavlja delo na drugih oddelkih
Posledično se zaradi pomanjkanja kadra ustavlja delo na drugih oddelkih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Resnost situacije je prisotna v celotni bolnišnici, a se najbolj odraža prav na kliniki za kirurgijo, ki prav tako zagotavlja kirurško urgentno službo, omogoča pa tudi zdravljenje onkoloških bolnikov.
Ob tem klinika za kirurgijo zajema tudi velik del elektivne dejavnosti, torej vse operacije, ki niso nujno potrebne v danem trenutku.
V času koronavirusa je prišlo do izjemne redukcije dela na kliniki za kirurgijo, številne etaže so namreč namenjene covidnim bolnikom, številni zdravniki in medicinske sestre pa so premeščeni na oddelke za zdravljenje covidnih bolnikov.
»To povzroča izredno stisko, ne samo pacientov, ki so prikrajšani za zdravljenje, ampak tudi zdravstvenim delavcem, medicinskim sestram in zdravnikom, ki svojih pacientov ne morejo zdraviti v optimalnem času,« poudarja Vogrin.
Prostorske in kadrovske težave rušijo normalno delo
Igor Movrin, organizacijski vodja klinike za kirurgijo, razlaga, da imajo na kliniki velike organizacijske težave zaradi epidemije koronavirusa, a ne toliko zaradi kirurških pacientov, ki jih dnevno obravnavajo.
Klinika za kirurgijo je namreč prizadeta indirektno, predvsem zaradi premeščanja kadra, kot tudi zaradi odstopa prostorov za zdravljenje covidnih bolnikov.
Tako ima klinika za kirurgijo v tem trenutku od petnajstih etaž na voljo le sedem, ostale etaže pa so namenjene za covidne aktivnosti. Dve etaži sta namenjeni akutnemu oddelku, dve pa za zdravljenje covidnih bolnikov, ki potrebujejo intenzivno terapijo.
Ob vsem tem pa gostijo še kliniko za ginekologijo, kjer so njihove kapacitete prav tako namenjene za covidne akutne bolnike.
Dnevno oskrbe ne dobi od 20 do 30 bolnikov
Gre za izpad osmih operacijskih enot, in če na dan zdravijo tri do štiri bolnike v posamezni operacijski enoti, lahko ugotovimo, da dnevno ne dobi zdravstvene oziroma operativne oskrbe vsaj od 20 do 30 bolnikov.
A je pri tem situacija različna od oddelka do oddelka, od patologije do patologije.
»Tako skušamo v čim večji meri izvajati nujne, neodložljive posege. To pa s trenutnimi kapacitetami ne bo več dolgo vzdržno,« še poudarja Movrin.
Na kliniki za kirurgijo je tako število operativnih programov prepolovljeno, zaradi česar zagotavljajo le, a še to s težavo, nujne posege, elektivni operativni posegi pa so skoraj vsi praktično odpovedani.
»Poleg tega imamo dnevno pogostokrat velike težave z izvajanjem tudi teh nujnih kirurških posegov,« poudarja organizacijski vodja klinike za kirurgijo.
Velike težave tudi za kardiokirurgijo in nevrokirurgijo
Podobno situacijo opisujeta tudi Miha Antonič, predstojnik oddelka za kardiokirurgijo in Janez Ravnik, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo, kjer se prav tako soočajo z velikimi težavami, in sicer, ne toliko zaradi oskrbe covidnih bolnikov, ampak zaradi vseh ostalih bolnikov, ki prav tako potrebujejo zdravstveno in operativno obravnavo.
Veliko težavo predstavlja prav prenos kadra in odstop prostorov za potrebe covidnih bolnikov. Med drugim so iz klinike za kirurgijo za oskrbo covidnih pacientov premestili okoli 65 medicinskih sester in pa 20 zdravnikov.
»Tako smo bili primorani precej zmanjšati operativni program. Specifika kardiokirurške oskrbe je namreč takšna, da vsak bolnik po operaciji nujno potrebuje, do stabilizacije stanja, obravnavo v enotah intenzivne terapije. Zaradi zmanjšanja teh kapacitet, ki so prenesene na covidne oddelke, so bili ti oddelki prisiljeni zmanjšati operativni program,« razlaga predstojnik oddelka za kardiokirurgijo.
Veliko bolnikov bo obravnavo dobilo prepozno
Tako tudi na oddelku za kardiokirurgijo in nevrokirurgijo s težavo zagotavljajo operacije najnujnejšim bolnikom. Govorimo o bolnikih, ki na operacijo čakajo hospitalizirani v bolnišnici.
»Že za te bolnike, kjer jim njihove stanje ne dopušča odpusta v domačo oskrbo, z veliko težavo zagotavljamo operativne posege,« poudarja Antonič.
»Število intenzivnih postelj je omejeno. To število postelj pa se za necovidne bolnike zmanjšuje, ob tem pa bolnikov, na primer z možganskimi tumorji, ni nič manj. Ti morajo potem čakati, včasih tudi predolgo. Pričakujemo, da se bo situacija še poslabšala in da bo še več takšnih bolnikov, ki bodo ustrezne oskrbe deležni pozno, mogoče tudi prepozno,« pa poudarja Janez Ravnik, predstojnik oddelka za nevrokirurgijo.
