Pogovor s prvim gluhim samostojnim igralcem Damjanom šebjanom
Damjana šebjana je življenje zaznamovalo že ob rojstvu, a kljub temu je premagal težke ovire in uresničil svoje cilje, da bi uspel kot gledališki igralec. Mnogi, ki so prej zmajevali z glavami, so zdaj presenečeni. V življenju mu največ težav povzroča komunikacija, ki je za gluhega Damjana velik napor. Njegovo življenje in delo sta odvisna od posluha in razumevanja slišečih.
Kako je nastala gledališka skupina Ona – On?
Gledališka skupina Ona – On je bila ustanovljena na češkem. Za glavno idejo o gledališki skupini je odgovorna Lada Lištvanova, ki prihaja iz češke in skrbi za režijo.
Pred kratkim ste se v murskosoboškem gradu premierno predstavili s predstavo »Potovanje okoli sveta«. Kako so vašo predstavo sprejeli gledalci?
Gledalci so najino igro sprejeli z navdušenjem, veliko je bilo smeha, bila sva deležna močnega aplavza in to me je razveselilo. Zdi se mi, da je bil odziv dober.
Zakaj ravno potovanje okoli sveta?
Z Lado veliko potujeva, po svetu imava veliko prijateljev, s katerimi ohranjamo stike. Na potovanjih se veliko naučiva, spoznava in vidiva veliko novih stvari. In vse to sva hotela pokazati tudi skozi igro.
V predstavi ste predstavili vseh pet kontinentov. Kateri kontinent vam je najljubši?
Nimam najljubšega kontinenta, vsak je po svoje nekaj posebnega. Drugače pa največ nastopam po širni Evropi, torej bi se mogoče le odločil za Evropo.
Kdo skrbi za vašo stilsko podobo? Kako se pri igranju ujameta z Lado?
Za stilsko podobo skrbiva z Lado kar sama. Odlično se ujemava, ker imava podobne ideje, skupne interese in tudi zamisli. Jaz ponavadi pridem do neke ideje, Lada pa vse skupaj izpelje na profesionalen način in dopolnjuje stvari. Moram priznati, da je v najinem zasebnem življenju veliko več smeha kot pa pri pripravi igre. Drugače pa ločiva zasebno druženje od delovnega.
Koliko vaj in priprav rabite za takšen nastop?
Za nastope je potrebnih kar precej predpriprav in vaj, zato se trudim skoraj vsak dan. To je pravzaprav moje delo in mi nekako predstavlja tudi način življenja, brez katerega ne bi mogel živeti, saj me je želja po igranju spremljala že od malih nog.
Kje vse nastopate?
Nastopava povsod po Slovenji, od tega imava največ nastopov v Prekmurju, drugače pa vsepovsod po svetu. Pred kratkim sem se vrnil s češkega, kjer sva z Lado imela nastop. Pri pripravi nastopov se ponavadi zatakne pri komunikaciji, zelo težko je organizirati kakšen nastop, če se ne moreš sporazumeti s slišečim. Zelo težko razložim npr. ravnatelju kakšne osnovne šole, zakaj bi ravno jaz bil primeren za gledališko predstavo, kaj bi s tem naredil za otroke. Meni je zelo pomembno, da so otroci zadovoljni in da od igre tudi nekaj odnesejo, takrat sem tudi jaz zadovoljen. Zavedam se, da je po šolah zelo veliko ostalih ponudb in mogoče jaz ne pridem v poštev zaradi tega, ker sem gluh. Ljudje so še vedno precej nezaupljivi in dokler te ne spoznajo, se je zelo težko prebiti.
Vi ste dejansko prvi gluhi samostojni igralec in ste nekako prikrajšani za moč besed. Vam je to kdaj predstavljalo težavo?
Ja, komunikacija je ključna težava. Problem je v tem, da se težko sporazumem s slišečo osebo. Prikrajšan sem za marsikaj in večkrat zaradi tega, ker ne slišim, veliko zamudim. Tako se mi je že zgodilo, da zamudim kakšen razpis, ki ga razpiše ministrstvo ali kakšna druga ustanova. Sedaj mi je sicer malo lažje, ker si pomagam s svetovnim spletom. Velike težave imam pri sestavi programov, kjer bi nujno potreboval pomoč, saj mora biti program kvalitetno sestavljen. Imam veliko idej, načrtov in zamisli, ampak tega ne morem ubesediti.
Pri vašem igranju je ključnega pomena 
neverbalna komunikacija, ki večkrat lahko sporoča več kot verbalna. Dejansko govorite skozi gibanje vašega telesa oz. govori vaše telo. S katerimi deli oz. delom telesa najlažje »spregovorite«?
»Govorim« s celim telesom. Drugače je, če so tudi gledalci gluhi, saj takrat kretam z rokami, če pa med občinstvom ni gluhih, uporabljam celo telo v odsotnosti kretenj. Včasih imam pri predstavi zraven tolmača, tako je bilo npr. pri predstavi Romeo in Julija, kjer je tolmač pripovedoval in povezoval celotno dogajanje. Tolmač je pri posameznih predstavah bolj zaželen, pri drugih spet manj. Vse je več ali manj odvisno od tipa predstave.
Kje ste se učili pantomime? Imate mogoče kakšnega vzornika?
Sam prej nisem nikoli premišljeval o pantomimi. Vse se je začelo s povabilom prijatelja iz Kopra, da se mu naj pridružim v društvu. Sprva nad tem nisem bil navdušen, saj sem se intenzivno ukvarjal s športom. Kasneje sem spoznal priznanega pantomimika, Kubanca Andresa Valdesa, pri katerem sem obiskoval Gledališče gluhih. Andres je opazil moj talent in mi svetoval, da naj nadaljujem v tej smeri. Pod njegovim okriljem sem opravil tudi tečaj. Obrazno mimiko imam že prirojeno, vse ostalo sem naučil in izpopolnil.
Ali menite, da je v Murski Soboti dovolj velik interes za takšne kulturne dogodke, kot je bila npr. vaša predstava?
V mojem primeru je bilo na začetku zelo težko, saj je bilo treba ljudi nekako privabiti. Moral sem veliko skrbeti za promocijo, da bi me ljudje bolje spoznali. Zdaj je že lažje, ker me ljudje prepoznavajo. Zdi se mi, da ljudi zanimajo takšni dogodki, radi si ogledajo dobro predstavo, saj se na takšen način lahko sprostijo. Po drugi strani se pa mogoče ljudem kulturni dogodki zdijo predragi. Mi imamo velike stroške z najemo dvoran. V Belgiji na primer so najemnine veliko manjše, tako so cenejše tudi vstopnice, zato je dvorana tudi polno zasedena. Drugod po svetu so ljudje bolj odprti za takšne in podobne kulturne dogodke.
Kako vi ocenjujete splošno stanje kulture v Murski Soboti?
Mislim, da je slabo. Ljudje raje vlagajo v druge stvari, mladi se veliko raje zadržujejo za pisalno mizo pred računalnikom ipd. Mogoče se komu zdi škoda denarja za kakšno predstavo in ta denar raje zapravi za pijačo. Lada pravi, da je Murska Sobota dolgočasno mesto, da se skoraj nič ne dogaja. Ona še posebej občuti to razliko, saj prihaja iz Brna na češkem, kjer trenutno živi okrog šeststo tisoč prebivalcev in se nenehno kaj dogaja, mesto preprosto »živi« s tokom nenehnih dogajanj.
