Predstava s pravičnim koncem
Predstava nas popelje v Zahodno Afriko na francosko gradbišče avtoceste, ki pa verjetno ne bo nikoli dokončana. šestdesetletni Horn je vodja gradbišča, ki najraje sedi pred svojo hišo in pije viski. Nekega dneva se na gradbišču nepričakovano znajde postaven črnec Alboury, ki od Horna zahteva, da mu vrnejo bratovo truplo. Vendar pa se Horn izmika na vse možne načine in mu noče povedati, da Albouryjev brat pravzaprav na gradbišču ni podlegel tragični nesreči, temveč ga je ustrelil Hornov inženir Cal, ker mu je črnčev brat pljunil pod noge. Horn črncu pove, da bo truplo vrnil jutri, in Calu naroči, naj najde truplo za vsako ceno.
Na prizorišču je še Hornova mlada žena Léone, ki je iz Pariza pravkar prispela v Afriko. Léone na gradbišču povzroči še dodatno zmedo. Vanjo se zagleda inženir Cal, ona pa se zagleda v Albouryja, s katerim se tudi skrivaj dobiva, čeprav je že poročena s Hornom.
Naslednji dan Alboury izve, da bratovega trupla ne bo mogel dobiti, saj plava nekje v kanalizaciji. Zaradi tega se počuti ponižanega in priseže maščevanje. želi napasti Horna, vendar mu ta zagrozi, da ga bo dal ubiti, če se ga le dotakne. Nato ga spodi z gradbišča, kar Léone zelo prizadene. Več ur neutolažljivo joka v hiši, dokler Hornu ne prekipi in jo nažene nazaj v Pariz. Tako ostane sam in še bolj depresiven kot prej. Dramatični pravici je končno zadoščeno, ko je Cal na koncu predstave ubit.
V predstavi so zaigrali Bine Matoh – Horn, šestdesetletni vodja gradbišča, Jose – Alboury, črnec, ki zahteva bratovo truplo, Nataša Tič Ralijan – Léone, Hornova žena, ter Alojz Svete – Cal, tridesetletni inženir. Igralci so se dobro vživeli v svoje vloge, strastno izkazali čustva ter navdušili zbrane v dvorani, ki so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom. Oba Albouryjeva plesa, light show ter občasna nežna spremljevalna glasba so tudi prispevali h kakovosti predstave. Gledalce je med prizori kar nekajkrat dodobra pretresel glasen pok. Neprijetnost v dvorani pa je bilo mogoče čutiti tudi med zastrašujočo melodijo ter nadležnim zvokom, ki je spominjal na prehitro bitje srca.
Sicer pa je originalen naslov dela Combat de nègre et de chiens, ki ga je napisal Bernard-Marie Koltès.
