V pogovoru za televizijo IDEA je ministrica za kulturo Asta Vrečko spregovorila o pomenu decentralizaciji kulturnega življenja, festivalih, vlogi lokalnih medijev ter posebnem mestu, ki ga ima Prekmurje v slovenskem kulturnem prostoru.
Po obisku Maribora, Ormoža in Velike Polane, kjer je z župani podpisala pogodbe za obnovo kulturnih spomenikov, je ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarila pomen evropskih sredstev za tovrstne projekte.
»Na ministrstvu za kulturo smo sicer v tem mandatu kar značajno povečali integralna sredstva, ampak ob tem smo pridobili tudi nova evropska sredstva. Sodelovati smo začeli s praktično vsemi ministrstvi,« je dejala ministrica ter poudarila, da je prav povezovanje različnih ministrstev prineslo, da se kulturni projekti sofinancirajo iz različnih evropskih virov, kot so kohezijska sredstva.
Kultura kot decentralizacija
Ministrica za kulturo je večkrat poudarila pomen razpršenega kulturnega dogajanja, ki presega Ljubljano.
Spregovorila je tudi o Dnevih poezije in vina ter festivalu sodobnega plesa Fronta, ki bo prihodnji teden potekal v Murski Soboti.
»Res moram reči, da Matjaž Farič opravlja izjemno delo, pionirsko delo, približevanje enega področja, ki se morda ne zdi nekako najbližje in bi bilo veliko bolj enostavno to delati v Mariboru ali Ljubljani. To ima odmev, ima publiko tako lokalno, kot v celi Sloveniji in pa tudi mednarodno,« je povedala Vrečko.
Prekmurje kot opomnik za enakopravne pogoje razvoja
Na vprašanje, kako kot predstavnica vlade razume besede beltinskega župana na nedavni regijski proslavi, da Prekmurci ne potrebujejo daril iz Ljubljane, temveč enake pogoje kot drugi, je ministrica odgovorila, da na skladen regijski razvoj gleda na način, da lahko družba dobro deluje samo, če deluje dobro kot celota.
»Treba je pogledati mesto, kraj, regijo, poslušati, prisluhniti prebivalcem, tudi občinam, kaj potrebujejo, in na ta način potem sodelovati in iskati rešitev. Samo to, da bi se neke rešitve kopirale, na to seveda ne moremo in ne smemo pristajati,« je povedala ministrica za kulturo.
Regija z lastnim knjižnim jezikom, a pogosto prezrta
Prekmurje je po besedah ministrice regija, iz katere se je mogoče veliko naučiti. Kot primer je izpostavila Puščo, kjer je nastal zgleden primer reševanja romskega vprašanja, saj se je pokazalo, kaj je mogoče doseči, kadar lokalni odločevalci in skupnost prisluhnejo drug drugemu ter znajo živeti skupaj v različnosti.
Ministrica za kulturo je v pogovoru spomnila, da je Prekmurje regija, ki ima ob slovenskem jeziku, še edina svoj knjižni jezik.
»Žal mi je, da se pogosto čuti pozabljeno in verjamem, da tudi marsikdaj je v preteklosti bilo,« je še povedala Vrečko in ob tem poudarila pomen skladnega regijskega razvoja.
Ohranjanje identitete v regiji med državami
Ministrica je poudarila, da je za regijo, ki leži med tremi državami, še toliko pomembnejše, da neguje slovensko kulturo in dediščino ter da je ob različnih izzivih v soseščini nanjo ponosna in se zna odločno postaviti, kadar so pritiski preveliki.
»Zato mi tudi redno sodelujemo s knjižnico v Lendavi, ki ji namenimo vsako leto dodatna sredstva v imenu tega, da je za nas to ustanova nacionalnega pomena, tudi za dodatne programe in nakup knjig,« je povedala ministrica za kulturo.
Nujno, da lokalni mediji še naprej obstajajo
Ministrica je v pogovoru poudarila, da so lokalni mediji ob zapiranju dopisništev in zmanjševanju prisotnosti nacionalnih medijskih hiš v regijah, kot je Prekmurje, ključni za ohranjanje pluralnosti in kritičnega mišljenja.
»Ne gre zgolj za novice iz sosednje ulice ali kaj se dogaja tukaj, ampak dajo drugačen pogled tudi na neko svetovno, družbeno ali pa nacionalno dogajanje kot nacionalni medij. In zaradi tega je nujno, da obstajajo. Z njimi se lahko bolj poistovetimo,« je povedala Vrečko.
Ministrica se je dotaknila tudi prenove medijske zakonodaje, ki je na področju kulture ostala skoraj nespremenjena več kot dvajset let. Napovedala je, da bo zakon v obravnavi septembra, ko naj bi tudi zaživel.
Kultura pomaga iskati rešitve, ki niso vedno premočrtne
Ministrica je ob koncu pogovora poudarila, da si želi, da bi ljudje kulturo razumeli kot nekaj svojega in nujnega za razvoj družbe.
Po njenem mnenju kultura in umetnost navdihujeta, ponujata refleksijo in drugačen pogled na posameznika ter družbo kot celoto.
»Uči nas strpnosti, uči nas sedeti za isto mizo, uči se pogovarjati, iskati rešitve, ki niso morda vedno premočrtne ali pa okvirjene v en kalup, ampak videti malo dlje, razmišljati drugače,« je v pogovoru za televizijo IDEA še poudarila ministrica za kulturo.
