Gorički perfekcionist v diatonični harmoniki Dejan Šinko je pred slabim letom dni ustanovil Društvo Veseli godec, ki jim je skupna ljubezen do harmonike: »Tudi najbolj zagnani rokerji in metalci bodo na koncu fešte peli V dolini tihi.«
Tisti, ki ne poznajo Dejana Šinka, študenta angleščine in slovenščine, niti posumijo ne, da ga odlikuje ogromen talent. Njegova strast je diatonična harmonika in kot pravi sam, je pri igranju tega instrumenta perfekcionist. Pri tem so ga zaznamovale tudi družinske korenine, saj je njegov dedek že pred 2. svetovno vojno igral harmoniko. Oče se je tako v Dejanovem otroštvu odločil, da bo obudil to tradicijo in s tem se je v Dejanu nekaj premaknilo. »Harmoniko sem enostavno vzel v roke, saj sem glasbene osnove že imel, oče mi je pokazal dva, tri prijeme in brez problema sem začel igrati,« se Dejan spominja svojih prvih stopinj s harmoniko v roki - danes harmoniko poučuje.
Veseli godec svetuje o dilemah na področju harmonik
Pred slabim letom se je Dejan odločil zbrati ljubitelje harmonike v društvu, ki bi ozaveščalo ljudi o tej glasbi: »Društvo Veseli godec sem ustanovil z namenom promocije narodno-zabavne in ljudske glasbe v Pomurju, kajti ni bilo ničesar, kjer bi se lahko nekdo obrnil na nekoga in se pri njem pozanimal v zvezi s harmoniko ali to glasbo.« V Društvu Veseli godec vam ponujajo brezplačno svetovanje na tem področju, saj je svetovanje pri nakupu instrumenta pomembno, ljudje se namreč velikokrat prenaglijo in kupijo napačne, meni Dejan.
Star instrument? Veseli godci priskočijo na pomoč
V društvu nudijo tudi pomoč pri restavraciji instrumentov, ker kot pravi Deja "starejšo generacijo sem velikokrat slišal govoriti, da so sežgali ali zavrgli kakšen tudi po več sto let star instrument.« Slednje naj bi se dogajalo zaradi nerazgledanosti ljudi o kulturni dediščini: »Mi ne restavriramo, saj nismo strokovno usposobljeni, temveč star instrument pripeljemo do restavratorja ali svetujemo kaj z njim narediti. Gre za čisto ljubezen do instrumentov.« Članarina v društvu je prvo leto brezplačna, vendar po potrebi v skupno blagajno prispevajo tudi sami ali pa na prireditvah, ki se jih udeležujejo, pobirajo prostovoljne prispevke.
Fenomen slovenstva je sramovanje samega sebe
Ko ga povprašam, kaj meni o ljudeh, ki ne cenijo harmonike in slovenske glasbene dediščine, mi odgovori: »Mislim, da je odgovor že v samem vprašanju. Ne ceniti samega sebe in ne ceniti slovenstva.« Po besedah Dejana je to poseben fenomen slovenstva, Prekmurci pa smo v nesamozavesti itak ekstrem: »Slovenija se generalno svoje kulturne dediščine ne zaveda.«
Samanta Gomboc
