Včeraj so v prostorih MIKK-a pripravili razstavo naslovnic fanzinov s prostora bivše Jugoslavije, Slovenije, Evrope in sveta. Za glasbo sta poskrbela DJ's Dugi & Seči.
Razstavljene fanzine sta zbrala Tomica Glavica in Dragan Vuković, slednji jih namreč zbira že skoraj 20 let. Prve slovenske subkulturne publikacije, ki so jih njihovi ustvarjalci poimenovali z besedo fanzin, so izšle v začetku osemdesetih. Drugače pa so oblikovne in vsebinske oblike publikacij, ki temeljijo na definiciji fanzina, izšle že prej.
Vsak fanzin ima svoj pristop in odraža utrip in način delovanja scene, ki ga sproducira. Glavna značilnost slovenske fanzinske scene je, da je v dobršni meri bazirala na punk glasbi in z njo povezanimi vsebinskimi opredelitvami, hkrati pa je izražala kritično mnenje do tedanje oblasti. Fanzin so na začetkih nastajali z uporabo tipkalnih strojev, naredil ga je lahko vsak, vsebovali pa so intervjuje, plakate za koncerte, recenzije koncertov, plošč…Fanzin so kopirali, prodajali in razpošiljali. Z dobo interneta so fanzini izginili, nadomestili so jih glasbeni portali. Trenutno v prostoru bivše Jugoslavije izhajajo približno trije fanzini.
Pomembni fanzini v našem okolju so bili: PLATFUZZ, CICIFUJ, D'IKS, V Murski Soboti pa sta obstajala kar dva in sicer Infernal, ki ga je izdeloval Saša Dolgov-Dugi ter Bzzz, ki ga je izdeloval Tomaž Trplan.
Kot nam je povedal Dragan, je ideja o razstavi že stara, gre na nek način obujanja in ohranjanje zgodovine v želji, da bi fanzine nekoč digitalizirali ter bi bili tako dostopni tudi širši javnosti.
Tudi priznani novinarji so nekoč začeli s pisanjem fanzinov in šele nato pristopili k časopisnim hišam. Tako je z objavljanjem v fanzinu D'iks začel Igor Bašin-Bigor, nato pa se zaposlil kot novinar v Večeru.
Katja Gerenčer
