Le Festival de Cannes - največji, najpomembnejši, najsilnejši. Je spektakel grandioznosti, blišča in zunanjega. Njegova rdeča preproga pa neksus biznisa, zabave in pop kulture. A kakorkoli multikulti, razviden z obrazov udeležencev, in vpet v ekonomske silnice Strukture ohranja značilni francoski okus. Je french affair. Nacionalni šampion nekoč vodilne izvoznice kulturnega blaga. Je french connection. Saj daje možnost predstavitve ostalim nacionalnim kinematografijam, produkcijam in promocijam. Tudi naši. In našo smo letos predstavljali tudi mi. Grossmannov festival filma in vina. Veličastno v rdečem krogu Mednarodne vasi / Village International, v organizaciji Filmskega sklada Republike Slovenije, našega gostitelja.
In ko se na cansko rdečo preprogo izkrca Grossmann, medijski cirkus skoraj zacentrifugira v njegovo smer. Malodane nič drugega takrat ne obstaja. Udarili smo dvakrat. In dvakrat da, kdor hitro da. Predstavitev v četrtek in petek, 17. in 18. maja, je bila v naši tipični maniri: mladostno dinamična in človeško priljudna. Pripeljali smo glasbo, manifestirano v osebi in elektroniki našega house-cyborga, rezidentnega DJ-ja Mark-Tunea a.k.a. Amadeusa. Zabavi, ki sta se razvili, pa smo podlivali z žlahtno penino Radgonskih goric. Jeziki so se razvezali, beseda je besedo dala in med nami prebivala. Pomešali smo se med goste, producente, režiserje, zvezde in starlete, temnopolte škote v kiltih iz Los Angelesa, tromastično ekipo Trome, goste našega letošnjega festivala in brhke nemške lepotice zavidljivih oblin in tkali stike. Takšne in drugačne. Ah, an ecstasy of the pleasure of promotion and creation!
še nekaj dni bo Cannes nesporni center filmskega univerzuma, prostor hiperbolične debate, nepričakovane radosti, stare zveze in dogovori filmske industrije vseh panog in spektrov bodo negovani in polirani, novi kovani. Mi smo bili med temi. In bilo nam je v užitek.
Avtor: Mario Belovič
