V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so priredili pripovedovalski pravljični večer, cikel katerih poteka že tretje leto pod okriljem Mariborske knjižnice v sodelovanju s splošnimi knjižnicami severovzhodne Slovenije.
»Ime pravljica izvira iz besede praviti, pripovedovati, zato pripovedovalci morajo biti dobri po srcu in duši, da lahko pripovedujejo. Naj bo to večer, s katerega odidemo boljši v srcu in duši, s katarzo«, je uvodoma dejal direktor PiŠK-a Jože Vugrinec. Pravljičnih pripovedi, ki segajo od avtorskih do ljudskih, od zahodnoafriških pravljic do skandinavskega mita, je bilo sedem, toliko je bilo tudi pripovedovalcev, saj gre za pravljično število.
Pravljico Zalika in Gusti avtorja Ferija Lainščka je s svojim verodostojnim in hkrati tenkočutnim pripovedovanjem približala pravljičarka Vesna Radovanovič (PiŠK M. Sobota), ljudsko pravljico v priredbi A. Štefan, Kako je kokoška kuhala čaj, je igrivo pripovedovala Darja Plavčak (Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica).
Inuitsko ljudsko Krokar in kit je s preroškim tonom občinstvu posredovala Agica Kovše, nordijsko mitologijo Kako je Asgard dobil obzidje pa je v mitičnem tonu podal Igor Černe, oba iz Mariborske knjižnice. Pravljico F. Milčinskega Gospod in hruška je hudomušno predstavila Darinka Čobec (Knjižnica Lenart), zahodnoafriško pravljico Kako je svet dobil modrost pa je z afriškim bobnom pričarala Renata Brglez (Splošna knjižnica Slovenske Konjice). Pripovedovalski večer je zaključila simpatična pripovedovalka Lilijana Klemenčič iz Knjižnice Lenart s pravljico o čudežnem prstanu. V PiŠK-u je občinstvo poleg pripovedovalcev ogrel tudi Dani Kolarič z zvoki cimbal.
Pravljice so ostanek mita in izvirajo iz obreda oziroma rituala. Zato tisti, ki še vedno ne verjamete v pravljice, prenehajte dvomiti ─ pravljice imajo tesno povezanost s svetovi, ki se zdijo daljni, a so v resnici bližje kot resničnost sama. Le pozorno jim prisluhnite!
Foto in tekst: Janja Bürmen
