Svetlana Makarovič tudi v Murski Soboti predstavila pripovedko Saga o Hallgerd
V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je pisateljica in pesnica Svetlana Makarovič predstavila svojo pripovedko Saga o Hallgerd, ki ne skriva spogledovanja z islandskim izročilom, in je navdušila skladatelja Milka Lazarja, da je napisal scensko glasbo, ter literarni vrednosti vdihnil tudi glasbeno.
Ker so islandske sage prozne pripovedi iz časov naseljevanja Islandije in posegajo v značilno motiviko krvnega maščevanja, nas predvsem zanima, kje se skriva aktualnost predelane islandske Sage o Njalu, ki jo Makarovičeva aktualizira v sodobno baladno pripovedko Saga o Hallgerd?
V ospredju je vprašanje o pokončnosti ženske, ki je ob minulem prazniku žensk vsekakor dobrodošla tema. Makarovičeva nakazuje, da je oseba iz islandskih mitov in naslovna junakinja pripovedke Hallgerd, ki je »revolucionarka, saj je živela trmasto, uporniško in kot se je njej zdelo prav«. Makarovičeva se v Hallgerd prepozna in v njej vidi prekletstvo ženske, kakršna je sama.
Idejo za pripovedko je dobila pred leti, ko je na Islandiji srečala prijateljico po imenu Hallgerd, ki je dolga stoletja nezaželeno ime, saj izhaja iz starodavne Sage o Njalu.
Torej, kakšna je Hallgerd, ki jo literarno upodablja Makarovičeva?Je vdana žena in mati, ki se žrtvuje za moža in otroke, spregleda tudi moževo fizično nasilje. Trideset let zavita v molk mirno opravlja svoje delo, na koncu pa ─ ob priložnosti, ko bi možu lahko pomagala, ga brez slabe vesti pusti umreti!
Zaradi umetniške svobode avtorja obstajajo še razne interpretacije o tem, kdo in kakšna je Hallgerd. Ustvarite svojo interpretacijo sami, priporočamo v branje!
Pisateljica ugotavlja, da gre zaradi motivov odpuščanja in trpljenja v izvirni zgodbi za pokristjanjeno besedilo, ki nakazuje tudi boj med krščanstvom in poganstvom in možnost odpuščanja.
Pripovedka je izšla pri založbi Arsem.
Besedilo, foto: Janja Bürmen
