Gledališka predstava Primer počene zračnice ali Dialog z golobom
Erika Ergula, upokojena antropologinja, nam je v enourni predstavi pripovedovala o svojem življenju, doživljanju, o svojih vzponih in padcih.
Njeno življenje sta še posebej zaznamovala dva moška. Kaplan, v kateregaje bila noro zaljubljena in o katerem je menila, da je moški njenih sanj, in prijateljičin ljubimec, s katerim je imela svojo edino hčerko. Erika je bila mednarodno uveljavljena antropologinja, ki je
vse življenje živela samo za znanost. Imela je veliko poznanstev in prijateljev, zato je doživela veliko tako na poklicnem kot tudi na intimnem področju. S prijatelji ima stike več ali manj le preko telefona, sicer pa živi sama v varovanem stanovanju z udomačenim golobom Engelcem, ki je njen edini pravi poslušalec na tem svetu. Z njim se pogovarja, mu pripoveduje o stiskah, samo njemu zaupa. Erika ostaja zvesta načelu, da ne pusti drugim dozorevati ob tebi, ko sam dozoriš. Petdeseto leto ji predstavlja neko prelomnico, zato ob tej priložnosti ugotavlja, kdo sploh je in kaj je zapustila za sabo.
Irena Mihelič je zares dobro odigrala upokojeno antropologinjo, ki je polna človeških modrosti, v njej je nekaj smešnega, včasih celo ironičnega. Sama nam je govorila eno uro, sama se je hudovala nad tehniko, ki ji je onemogočala delo, sama nam je pripovedovala zgodbe iz njene preteklosti, kar je zavidljiv dosežek. Pripovedovala je najrazličnejše zgodbe, ki so jo zaznamovale in jo oblikovale v žensko, kakršna je sedaj. Zgodbe same po sebi niso bile preveč zanimive, vendar jih je ona s svojo mimiko in kretnjami, svojo odločnostjo naredila neizmerno zanimive, včasih celo smešne. Predstavo je režiral 
Zvone šedlbauer, zgodba pa je delo Zdenka Kodriča.
Na začetku predstave v varovanem stanovanju, ki je bilo malo opremljeno s starinskim pohištvom in kolesom. S starimi cunjami na sebi je lik Erike deloval pomilovanja vredno, ubogo. Vendar smo kmalu opazili njen močan notranji značaj, ki ga je igralka odlično uprizorila. Zračnica je namreč v bistvu dialog z nekim bitjem, ki na vse Erikine grenke in sladke besede odgovarja le s skrivnostnim gruljenjem. Edino, kar je motilo, je bil temen oder, temno starinsko pohištvo, kar je dajalo občutek mračnosti.
