Na OŠ Grad so te dni za dijake Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane bile pripravljene lončarske delavnice na prostem. Dijaki so spoznali tradicionalno tehniko lončarjenja na Goričkem, staro več tisoč let.
Umetniške delavnice s poudarkom na lončarjenju na Osnovni šoli Grad so privabile dijake Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane. Tretji letniki umetniške gimnazije so ta vikend od četrtka pa do nedelje so na šoli gostovali z željo po pridobitvi znanja o tradicionalnem lončarjenju in črni keramiki, ki ga premore organizator in mentor delavnic Karel Šalamon. Namen delavnic je bil dijake umetniške gimnazije naučiti več o lončarski tehniki stari več tisoč let, ki še zmeraj živi na goričkih tleh.
Investicija šole v lončarsko učilnico na prostem se je povrnila
»Delo mojega krožka so opazili na razstavah in me priporočali v Ljubljani. Zaradi skupnega interesa smo se odločili za sodelovanje, ki zdaj traja že drugo leto in pričakujemo, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti,« je dejal Šalamon, vodja lončarskega krožka na OŠ Grad. Šoli se zaradi slabega finančnega stanja delavnice zelo izplačajo: »Obstajali so skeptiki, ki so se spraševali, kakšen je namen tovrstne lončarske učilnice s pečjo na prostem. Zdaj imamo šele dve leti delavnice in že se nam je investicija v celoti pokrila,« je pojasnil ravnatelj šole Viktor Navotnik. Omenjeno peč je zgradil Štefan Zelko iz Lemerja, ki je dijakom prikazal potek črnega žganja.
OŠ Grad ima skrit talent - profesionalna lončarska znanja
Akademski kipar in učitelj plastičnega oblikovanja Damjan Kracina je pohvalil potek delavnic, zadovoljstva pa niso skrivali niti dijaki. »OŠ Grad ima vse pogoje za delo z glino, torej mojstre, ki znajo res profesionalno lončariti, peč na prostem in nastanitev. Z lončarjenjem ni mogoče nikjer drugje tako intenzivno in tako profesionalno delati, zato je ideja bila, da pridemo sem, kjer je lončarjenje doma, se povežemo z naravo in z materialom – glino,« je dejal Kracina.
Motivov na Goričkem ne zmanjka
Dijaki pa pri Gradu niso le lončarili, temveč tudi kiparili, slikali, risali, fotografirali in še marsikaj. Pri vsem tem so jim pomagali motivi goričke narave: »V primerjavi s prejšnjim letom smo se bolj konceptualno pripravili, prvi dan smo skušali tako bolj začutiti pokrajino, dati čutila na prežo in se osredotočili na tip, okus, vonj ne le na vizualnost. Motivov ne zmanjka, a se je treba osredotočit predvsem na čutila,« nas je poučila akademska slikarka Saša Šušteršič, ki je vodila slikarsko in risarsko delavnico.
Delavnice pri Gradu postale del učnega načrta
Dijaki so si ogledali znamenitosti Prekmurja kot so Brod na Muri, lončarsko vas Filovce, Rotundo v Selu, imeli so degustacijo prekmurskih dobrot in predstavitev zeliščarstva. »Čim bolj smo se skušali vplesti v pokrajino,« je dejal Damjan Kracina, Šušteršičeva pa je dodala: »Škoda je le to, da nimamo več časa ostati tukaj.« Tovrstne delavnice so postale del učnega načrta in se bodo nadaljevale vsako leto, saj je namen, da vsi dijaki dobijo lončarsko izkušnjo.
Druženje in učenje na prostem spodbuja kreativnost
Razred se je razdelil na skupine, ki so slikale, risale, lončarile, kiparile, delale portrete po živem modelu, vsak izmed dijakov pa je naredil vsaj en lončarski izdelek, ki bo razstavljen na šoli v Ljubljani. Dijaki so se zabavali ob učenju starih tehnik lončarjenja, umetniškem ustvarjanju, spoznavanju goričke narave in druženju na prostem in pravijo, da je napredek viden z vsako stvarjo, ki jo naredijo. Vzdušje je bilo odlično, kar potrjuje to, da smo kdaj pa kdaj lahko zaslišali celo glas harmonike.
Samanta Gomboc
