Amper-o-mat je glasbena redakcija Radia Študent izbrala, da po slovenskem klubovju z ozvočenim strgalom brani barve in širi zvočno paleto Klubskega maratona, medtem ko se je Zirkus po nepreverjenih informacijah zataknil v grlu zgoraj omenjenega gremija RŠ.
Zirkus so iz Slovenj Gradca v Beltince prišli z zasedbo dveh bobnarja, kitare, vokalista, semplov in cancan-derviš-šaman- Zelenim Jurijem, ki je pred publiko s tamburinom v roki uganjal svoj Vidov ples. Fini ritmični drive jim služi kot ogrodje za sodobno rokersko muziko, ki se ne brani spogledovati s psihadeličnim izročilom šestdesetih, medtem ko sebi v prid obrača tudi dognanja sodobne tehnike, kot so semplerji in vizualizacije surfajočih pingvinov. Radoživi, razgibani, popkulturno razgledani in sploh všečni Korošci so še ne do konca obrušeno in do zadnjega detajla formirano koncertno doživetje in presenečenje, ki ga je dobri duh na oder Ambasabe postavil za protiutež asketskemu Amper-o-matu.
Ta sliši na ime Borut Peternelj, prihaja iz Celja, svoje nagnjenje k minimalizmu pa izpoveduje z inovativno rabo strgala, po domače štirikotnega aluminijastega ribaša z držalom, in oscilatorja. Iz teh dveh pripomočkov izvablja en tak antiplesno ritmiziran nojz, ki po zvenu in še čem slejkoprej spominja na dub ozadja, se pravi vse tisto, kar odstane, ko dubu odvzamemo vokal, bas linijo, klaviature, melodiko in kitare. Analogna, malce resnobno intonirana maša za posvečene v skrivnosti antimuzike, daleč od dolgočasja in bolečinske »kazne za uši«, kar mu radi štejemo v dobro. če smo imeli kdaj v Ljubljani ali kje drugje priložnost prisostvovati takim in drugačnim protagonistom nojza, takih, ki so se v svrho poslušalskega doživetja posluževali obveznih Applovih notesnikov in jih je polovica najbolj navdušenih fenov pričakala z čepki za ušesa, ter takih, ki so bili neverjetno domiselni pri izvabljanju vseh mogočih zvokov, ki se jih da spraviti iz saksofona, ne da bi se ob tem ta enkrat samkrat oglasil kot saksofon, skratka prisostvovali dogodkom, ob katerih so nas nemalokrat črvičili dvomi o nategovanju in zlorabi, se nam je tokrat z nepretencioznim in skromnim Amper-o-matom vrnilo nekaj pristnega zanimanja za zvočne eksperimente. Zares, zakaj bi človek potreboval saksofon za to, kar lahko uganja s ribašom?
FOTO: Mitja Maučec
