Strah vodi v nestrpnost

Nadimek Muc je dobil v času, ko je sodeloval v mladinskih brigadah in različnih mladinskih akcijah. Danes je Jožek Horvat - Muc predsednik Zveze Romov Slovenije. Ob bližajočemse  Svetovnem dnevu Romov smo z gospodom Horvatom opravili krajši pogovor.

Položaj Romov v Sloveniji se je v primerjavi s preteklostjo precej izboljšal? Kateri dosežek bi izpostavili?

Kot najpomembnejši dosežek bi izpostavil boljšo organiziranost romske skupnosti. V preteklosti smo bili Romi slabše organizirani. Mejnik v organiziranosti romske skupnosti predstavlja osamosvojitev Slovenije. Izboljšanje organiziranosti romske skupnosti se je odrazilo v nastanku Zveze Romov Slovenije, izdajanju romskih publikacij, prisotnosti v medijih in navsezadnje v politični participaciji.

Ali po vašem mnenju naša država posveča dovolj pozornosti romski problematiki?

Menim, da država romski problematiki posveča dovolj pozornosti. Vsekakor več kot v preteklosti. Država je največ storila na področju zakonodaje. Na podlagi te zakonodaje se je uredilo financiranje občin, v katerih živijo Romi. V preteklosti nikakor nismo mogli doseči dogovora o tem, kdo je odgovoren za financiranje posameznih romskih skupnosti. Odgovornost se je namreč prelagala z občin na državo in obratno. Danes teh težav ni več. Največ smo seveda pridobili Romi sami, saj se je uredilo financiranje romskih društev ter financiranje na področju šolstva in infrastrukture.

V letu 2004 je prišlo do zamenjave oblasti. Se je odnos države do Romov kakorkoli spremenil?

Zamenjava oblasti je nekaj popolnoma normalnega. Odnos države se ni spremenil. Romi moramo z vsako oblastjo sodelovati. Za svoje projekte moramo pridobiti podporo, ki pa brez sodelovanja ni možna.

Najbrž se pogosto srečujete s kolegi v tujini. Kakšen je položaj romske skupnosti v Sloveniji v primerjavi s položajem romskih skupnosti v drugih državah?

Pri položaju Romov je potrebno razlikovati položaj v zakonodaji in položaj v praksi. Kar se tiče prakse, je položaj slovenskih Romov boljši kot v drugih evropskih državah. Nekatere tuje države imajo zakonodajo bolje urejeno, vendar se določila v teh zakonih v praksi ne izvajajo. Smo pa slovenski Romi na določenih zakonskih področjih neke vrste pionirji. če pri nas v Sloveniji uveljavimo določen zakon, s tem odpremo vrata Romom po celotni Evropi.

V Sloveniji najdemo Rome na različnih koncih države. Je odnos do Romov povsod enak? Ali obstajajo razlike?

Obstajajo določene razlike. Moram poudariti, da je Prekmurje zelo specifična pokrajina. Poleg nas Romov tu živi še ena manjšina, Madžari. Tu najdemo tudi različne verske skupnosti. Na ta način smo ljudje, ki živimo na tem območju, bolj strpni. Na Dolenjskem je položaj drugačen. Tamkajšnji prebivalci Rome zavračajo. Lahko bi rekel, da Dolenjci vsako drugačnost slabo sprejemajo. Romov se ljudje tam bojijo. Strah pa vodi v nestrpnost.

Ali obstajajo razlike tudi med Romi samimi?

Da, tudi med nami obstajajo razlike. V Sloveniji se opaža diskriminacija Romov, vendar se istočasno opaža tudi diskriminacija med Romi samimi. Spori se dogajajo že znotraj enega naselja. Nekateri Romi si prizadevamo za napredek, drugi temu nasprotujejo. Vsakdo hoče uveljaviti samo svojo korist. Opažamo problem ljubosumnosti. Nekoč smo bili Romi zelo enotni. To lastnost nam je priznaval ves svet. Danes te enotnosti ni več.

Povprečnega Slovenca pri Romih moti njihovo neupoštevanje zakonov. Pogosti so primeri vožnje z neregistriranimi avtomobili, zasedanja tuje posesti, beračenja … Vaš komentar?

Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini se to dogaja. Tega ne morem zanikati. V Prekmurju so ti primeri zelo redki. Glede zasedanja tuje posesti pa bi poudaril sledeče. Takšne stvari so se dogajale tudi v preteklosti. Nekoč je zemljo od kmetov jemala Cerkev, nato je Cerkvi zemljo vzela država. Romi so zemljo zasedali zaradi potrebe po preživetju, medtem ko je nekdo drug zemljo zasedel, ker je pač trdil, da je to njegovo.

V kolikšni meri danes Romi sodelujejo v izobraževalnih procesih?

V Prekmurju velika večina romskih otrok obiskuje osnovno šolo, ki jo tudi uspešno zaključijo. Okrog 60 Romov vsako šolsko leto obiskuje srednje šole, kar je po mojem mnenju razmeroma visoko število. Po mojih podatkih se 8 Romov izobražuje na fakultetah. študirajo pedagoške smeri, jezikoslovje, socialno delo in tudi pravo. Rad bi tudi poudaril, da se vse več Romov vključuje v programe izobraževanja odraslih.

V občini Grosuplje nekateri svetniki ne priznavajo zakonske pravice romske skupnosti do enega sedeža v občinskem svetu. Kako ste ukrepali?

Mi smo o zapletu obvestili Urad za narodnosti. Vladi RS smo predlagali, da županu občine in svetnikom odvzame mandat. Menim, da se bo problematika reševala po lokalnih volitvah. Občina Grosuplje se mora zavedati, da na njenem območju živi romska skupnost, ki ima zakonske pravice. Izogibanje izvrševanju zakonskih določil ni dobro. O zapletu smo obvestili tudi organe Evropske unije. V odgovoru so nam zapisali, da Evropska unija ne more posegati v ustavno ureditev Republike Slovenije. Sami lahko le predstavijo svoje predloge za rešitev zapleta. Torej bosta morala zaplet reševati vlada in državni zbor.

8. aprila je svetovni dan Romov. Na kakšen način boste obeležili ta praznik?

Slovesnosti ob svetovnem dnevu Romov se bodo začele že konec marca, ko bo v Trebnjem proslava. Sedmega aprila bomo v Beltincih gostili vladno komisijo za romska vprašanja. Organizirali bomo prijateljsko tekmo v malem nogometu. Na tekmi bodo sodelovali predstavniki Ministrstva za šolstvo, nekateri gospodarstveniki ter mnogi drugi. Osmega aprila pa bomo na osrednji kulturni prireditvi obeležili svetovni dan Romov in deseto obletnico nastanka Zveze Romov Slovenije. Pozdravni govor bo imel župan Mestne občine Murska Sobota, slavnostni govornik pa bo predsednik republike.

Imate za konec še kakšno sporočilo za naše bralce?

Večkrat na račun Romov letijo različne opazke. Ljudje bi se morali potruditi in Rome spoznati nekoliko bolje. Romi nismo takšni, kot nas mnogokrat predstavljajo v javnosti. Tako kot vsi ljudje imamo tudi Romi dobre in slabe lastnosti.