Msgr. dr. Peter Štumpf je v uvodu pogovora za osrednjo pomursko televizijo TV IDEA spregovoril o odločitvi škofov mariborske nadškofije, ki se kljub odpravi vladnih ukrepov, niso odločili za ponovno maševanje s prisotnostjo vernikov po cerkvah na vzhodu države. »To odločanje je trajalo od enajstih dopoldne do pol sedmih zvečer. Najprej smo se pogovarjali na ravni škofovske konference, nato pa je vsak škof poklical še svoje duhovnike,« razlaga škof, ki se je pri končni odločitvi nato uskladil še z mariborskim nadškofom in upravnikom celjske škofije.
Zaradi strožjih ukrepov kot po tujini izgubili velik del vernikov
Po oceni škofa sicer takšnih ukrepov, kot so bili v veljavi po slovenskih cerkvah, po tujini ni bilo. »Ne na Madžarskem, ne na Hrvaškem in ne v Avstriji, čeprav so bile nekatere regije v teh državah dosti bolj izpostavljene z okuženostjo, kot pa recimo mi v Pomurju,« razlaga Štumpf in ob tem poudarja, da so se vendarle škofje že ob začetku epidemije odločili, da bodo k situaciji pristopili zelo odgovorno.
»To nas je stalo precej. Že ob prvem valu, ko sploh ni bilo bogoslužij, smo izgubili kar tretjino obiskovalcev nedeljskih maš. Poleti, ko so bile svete maše z določenimi ukrepi, smo znova izgubili tretjino vernikov. Zdaj pa smo ob svetem obhajilu imeli po cerkvah zopet imeli le tretjino od te tretjine. Občestvo se nam je zelo razdrobilo in zmanjšalo.«
Maše po televiziji kot pojedina z jedmi pod steklom
Kljub temu, da duhovniki mašujejo preko televizije in spletnih medijev, pa škof pravi, da s tem ni možno nadomestiti prave duhovne oskrbe, zato se pri mnogih zaradi nezmožnosti obiskovanja maš pojavljajo velike osebne stiske.
»To je tako, kot da bi nekdo šel na poroko in pojedino, tam pa bi mu nato postregli z jedmi pod steklom. To lahko samo občuduješ, ne moreš pa tega jesti. Tako je nekako tudi spremljanje maš po različnih medijih.«
Cepivo kot božično darilo, a brez solidarnosti ne bomo preživeli
Murskosoboški škof na razvoj cepiva gleda kot na božično darilo, a hkrati opozarja na nevarnost, da bi se nekdo na račun tega cepiva okoriščal. »Ta virus nas je naučil, da brez solidarnosti naša civilizacija ne bo mogla preživeti. S solidarnostjo pa bo lahko,« pravi Štumpf in dodaja, da bodo nekateri iz te krize izšli še bolj zreli in utrjeni, spet drugi pa zelo na tleh in duhovno izpraznjeni. »Takšni bodo delovali še bolj iz dneva v dan in sledili svojim nagonskim vzgibom. Predvsem v smislu, dajmo izkoristiti to, kar se še da, saj ne vemo, če bomo jutri še živeli. To bi lahko pomenilo propad družbe in celotne civilizacije,« je zaskrbljen murskosoboški škof.
Škof se ne sprašuje, če bi lahko morda povedal kaj drugače
Iztekajoče se leto je za marsikoga prineslo številne preizkušnje, tudi za škofa, ki se je zaradi domnevne razžalitve vernice moral zagovarjati pred sodiščem. Murskosoboško okrožno sodišče ga je sicer oprostilo, a po pritožbi zdaj v zadevi odloča drugostopenjsko sodišče. Štumpf priznava, da je bila zadeva zelo boleča in da včasih takšne zadeve človeka postavijo v posebno situacijo.
»Ne v smislu, kaj je bilo tega meni treba ali zakaj sem to tako rekel ali pa, da bi lahko drugače povedal. Enostavno si rečeš Bogu hvala, najbrž je bilo tudi to potrebno. Za naprej pa prepuščam tebi Bog vajeti in tvoji vsemogočni volji.«
Za več strpnosti in da bi v vsakem videli človeka
Murskosoboški škof vendarle meni, da je sicer težko iztekajoče leto prineslo tudi dosti lepega. Med lepe stvari škof prišteva tudi postavitev kipa svetega Nikolaja v krožišču pri stolni cerkvi v Murski Soboti. Predvsem zato, ker je bilo po njegovem mnenju, na začetku te pobude veliko dvomov in nelagodnosti o umestitvi tega kipa v Mursko Soboto. Strpnost, ki je vendarle nato omogočila postavitev kipa, škof zato izpostavlja tudi v željah za prihodnje leto.
»Vsem v Pomurju bi želel več strptnosti, saj je nestrpnosti včasih preveč, predvsem takšne skrite. Prav v Pomurju smo lahko še vedno vzgled vsem v Sloveniji in pokažemo kaj je to strpnost, predvsem drug do drugega in kako v vsakem videte človeka.«
Starejše novice
