Napredek lahko dosežemo le s skupnimi močmi!

Alojz Sok je po poklicu doktor veterinarske medicine. S politiko se začne ukvarjati leta 1990, ko postane član Slovenskih krščanskih demokratov. Do leta 2000 deluje na lokalni ravni v Ormožu. Odločneje v slovenski politični prostor poseže v letu 2000, ko postane ustanovni član Nove Slovenije in hkrati poslanec v državnem zboru. Leta 2004 je že drugič izvoljen v državni zbor. Trenutno je podpredsednik NSI, vodja poslanske skupine NSI in predsednik Odbora za kmetijstvo.

Nova vlada je na oblasti dobro leto. Kako ocenjujete dosedanje delo vlade? Katere dosežke bi izpostavili?

Potrebno je poudariti, da koalicijo sestavljajo štiri stranke. Za normalno delovanje je potrebno usklajevati interese vseh štirih strank. Na zunaj je mnogokrat videti, da ima glavno besedo SDS, toda temu ni vedno tako. Včasih najmanjši člen koalicije (DESUS) zavira sprejemanje neke odločitve. Kot je že v preteklosti, NSI najbolje sodeluje s Slovensko demokratsko stranko. Kot največji dosežek dosedanjega dela vlade bi izpostavil izpolnitev pogojev za prevzem evra. Da bi to dosegli, smo morali v okviru maastrichtskih kriterijev znižati inflacijo pod 2,4 %. Pomemben dosežek predstavlja zmanjševanje dolga v okviru proračunskega zadolževanja. Veliko pozornosti smo namenili sprejemanju paketa davčne zakonodaje, ki bo zdajšnji izjemno zapleteni davčni sistem v veliki meri poenostavil. Hkrati je vlada začela odpravljati davek na izplačane plače. V smeri pomoči malim obrtnikom je bil sprejet zakon, po katerem sedaj obrtniki plačujejo davek od DDV po plačani realizaciji in ne po faktorirani vrednosti. V kratkem bo prišlo do sprejetja zakona, ki bo podizvajalcem nekega državnega posla omogočal, da račun za opravljeno delo izstavijo neposredno državi. Velikokrat se je namreč zgodilo, da se je denar ustavil pri tistem, ki je dobil delo, podizvajalci pa so ostali brez vseh sredstev. Zelo pomemben projekt vlade je tako imenovani projekt vlaganja v razvoj, ki je na Zahodu znan pod imenom "tax credit system". To pomeni, da se nekomu, ki vlaga razvoj, to šteje kot davčna olajšava.

Novo Slovenijo v vladi zastopajo štirje ministri. Največjo pozornost zaradi izvajanja reform uživata ministrstvi, ki ju vodita dr. Bajuk in mag. Drobnič. Se strinjate, da bosta ravno ti dve ministrstvi nosili največje breme reform?

Strinjam se, da bo največje breme reform padlo ravno na ti dve ministrstvi, torej na Ministrstvo za finance in na Ministrstvo za delo, družino in razvoj. Kot sem že omenil, se je minister za finance že temeljito lotil popravkov davčne zakonodaje. Kar se tiče Ministrstva za delo, družino in razvoj pa je jasno, da se bo izvajanje reform pod okriljem tega ministrstva dotaknilo prav vsake slovenske družine. Ugotavljamo, da trenutno za Slovenijo predstavlja največji problem njena izredno slaba demografska podoba. Torej nič nam ne bo pomagal ves šolski sistem, če ne bo zadostnega števila otrok.

Se bojite upada podpore stranki zaradi dejstva, da bo največje breme reform nosila prav NSI?

To se lahko zgodi. V NSI se zavedamo nujnosti izvajanja reform. Reforme nas v vsakem primeru čakajo. Dejstvo je, da vsi ukrepi ne bodo popularni. Prepričan sem, da bodo ljudje spoznali nujnost reform. Vlada se glede vprašanja reform trudi doseči čim širši konsenz, kar dokazuje tudi zadnja pobuda predsednika vlade, ki je vsem strankam ponudil možnost sodelovanja pri tem projektu.

Menite, da bo opozicija predlog predsednika vlade sprejela?

Zaenkrat se opozicija odziva različno. Na verbalni ravni so bile dosežene neke oblike podpore, ne vemo pa, ali to pomeni tudi dejansko podporo. Naj spomnim, da sta v preteklosti pozicija in opozicija že sodelovali pri skupnih projektih, ki so bili za Slovenijo velikega pomena. Za primer lahko navedem projekt osamosvojitve in vstopa v EU in NATO. če hočemo Sloveniji dobro, bomo reforme izvedli s skupnimi močmi. V nasprotnem primeru se mi zdi, da je ta projekt že vnaprej obsojen na propad. Moram poudariti, da v tem trenutku največji problem predstavljajo sindikati in študentska populacija. če bodo ti v prihodnosti spoznali pomen in nujnost reform, potem je uspeh reform zagotovljen. V nasprotnem primeru bo cena neizvedenih reform zelo visoka.

Kako nasploh ocenjujete dosedanje delo opozicije?

Funkcija opozicije je povsod enaka. To pomeni, da mora kritizirati pozicijo in rušiti njene projekte. Dokazati mora, da so njeni predlogi boljši, saj lahko le na ta način pride ponovno na oblast. Naša opozicija se še ni navadila, da v vsakem sistemu pride do menjave. Ko bo to dojela, bo postala normalna opozicija, kar v tem trenutku ni. Zaenkrat ne skuša vladajoče koalicije rušiti z boljšimi predlogi, ampak z nekimi proceduralnimi zapleti, obstrukcijami, brutalnimi napadi in zavidanjem. Zadnji primer je seja o napotitvi vojakov v Irak. Povsem jasno je, da se je že prejšnja vlada dogovarjala o napotitvi vojakov v Irak. Slovenija je kot članica NATA ta projekt morala izpeljati in po mojem mnenju za to plačala sorazmerno malo ceno. Zanimiv primer predstavlja tudi nagrada finančnemu ministru Bajuku. Ena od najbolj uglednih revij s področja financ je prepoznala delo slovenskega finančnega ministra. Iz prve roke lahko povem, da predsednik LDS finančnemu ministru za to nagrado ni čestital. Eden od vidnih članov LDS pa je dejal, da nagrado dobi vsak, ki se je v tujini močno zadolžil.

Bližajo se lokalne volitve. Kakšni so cilji vaše stranke? Boste sami kandidirali za župana Ormoža?

Na lokalne volitve se intenzivno pripravljamo. Občinski odbori so dobro pripravljeni. Javnomnenjske raziskave nam zaenkrat ne kažejo dobro, vendar se s tem ne obremenjujemo. Za našo stranko so edina prava anketa volitve. Menim, da bodo ljudje prepoznali našo verodostojnost na področju lokalne samouprave. V parlamentu smo bili edini, ki smo do konca zagovarjali sistem lokalne samouprave. Dobili smo tudi pritožbo na Ustavnem sodišču, kjer smo na ta način dosegli razveljavitev nekaterih sklepov državnega zbora, ki so bili sprejeti s preglasovanjem. Naj poudarim, da se je leta 2005 prvič povečala glavarina za občine. Povečevala se bo tudi v letu 2006 in 2007. Poleg tega so sredstva za investicije na področju občin samo v obdobju 2005/06 povečale s 16 na 23 milijard SIT. To dokazuje, da je NSI zelo naklonjena razvoju občin. Glede moje kandidature za župana lahko povem le, da to tega trenutka nisem sprejel še nobene odločitve. Me pa funkcija župana zanima.

Pred kratkim smo bili priča referendumu o ustanovitvi novih občin. Sami ste bili zagovornik delitve. Pomurje je znano kot regija z velikim številom občin. Zaenkrat pa to drobljenje ni prineslo nekega razvojnega preboja. Kje sami vidite največ problemov pri razvoju občin?

Mi vsi se še vedno preveč ukvarjamo s prvo fazo razvoja občin. To je faza, v kateri se občine ukvarjajo z izgradnjo komunalne infrastrukture, torej z izgradnjo cest, kanalizacije in vodovodov. Ko bo ta prva faza zaključena, se bodo občine lahko posvetile drugi fazi. To pomeni, da bo več denarja namenjenega razvoju industrijsko-obrtnih con. S tem bodo vzpostavljeni pogoji za investicije. Zelo bo pa pomembno, kakšna bo nova finančna perspektiva oziroma kakšen razvoj programa podeželja bo Slovenija sprejela. Menim, da se občine na ta program dobro pripravljajo. V obdobju 2007-2013 bo Slovenija dobila dve milijardi evrov, ki ju bo lahko investirala v razvojne perspektive, in zelo pomembno je, kako bomo ta denar porabili.

Slovenija je zelo neenakomerno razvita država. še posebej nerazvit je severovzhodni del države. Kako ustaviti "beg možganov"? Je rešitev v decentralizaciji države? Se bo katera od državnih ustanov preselila iz Ljubljane v druge kraje po Sloveniji?

Severovzhodna Slovenija je kmetijsko področje. Obrat kapitala pa je v kmetijstvu najmanjši. Je pa res, da država kmetijstvu namenja ogromno sredstev. To pomeni, da v to področje prihaja veliko sredstev za različne oblike subvencij in neposrednih plačil. Tako bo tudi v prihodnosti. Seveda pa se strinjam, da je potrebno ustvariti več možnosti za investicije na področju obrtništva in podjetništva. če bi nam s temi vlaganji uspelo ustvariti nova delovna mesta, potem bi se trend odhoda mladih iz domačih krajev ustavil. Moram poudariti, da nova vlada v tem kratkem času na tem področju še ni mogla doseči nekih večjih sprememb. Vlada si prizadeva za enakomernejšo porazdelitev državnih institucij. Seveda pa ne smemo spregledati dejstva, da posamezne državne institucije med seboj sodelujejo. Lahko bi se zgodilo, da bi selitev določene državne institucije imela za posledico povečanje stroškov. Menim pa, da bo bodo boljše cestne povezave ta selitveni tok spremenile in s tem izboljšale razvoj obrobnih krajev.

Vse bolj glasni so očitki, da se je z zamenjavo oblasti povečal vpliv Cerkve. Vaš komentar?

Vpliv Cerkve kot institucije bi se povečal, če bi lahko Cerkev sodelovala na volitvah. Dokler ni tako, je o tem nesmiselno in nelogično govoriti. Ne strinjam se, da se je povečal vpliv, se pa strinjam, da se je povečal vpliv kristjanov. To pa je posledica dejstva, da so bile v preteklosti kristjanom onemogočene določene funkcije. Res je, da si zdajšnja koalicija prizadeva vzpostaviti neke normalne odnose z vsemi cerkvami, ne samo z RKC. S tem hočemo doseči, da bi se lahko Cerkev in država dopolnjevali in ne izključevali. Na različnih področjih lahko Cerkev neke stvari opravi bistveno boljše. To lahko opravi v imenu in za naslov države. V zadnjem času so to domovi za ostarele, vrtci in šolstvo. Mi ne vidimo nobenega razloga, da bi na tem področju Cerkev smatrali kot nekega konkurenta, lahko pa ima Cerkev dopolnilno funkcijo.

Ustavno sodišče je prejšnji teden sprejelo odločitev, po kateri so trgovine ob nedeljah ponovno odprte. Kako komentirate to odločitev? Se vam zdi, da je bilo referendumsko vprašanje pred leti premalo natančno definirano oziroma zastavljeno?

Referendumsko vprašanje je bilo zelo omejevalno in neživljenjsko. Iz tega razloga smo v zdajšnji zakon skušali vnesti neke dopolnitve, ki jih referendumsko vprašanje ni zajemalo. Skrbelo nas je namreč, kaj se bo zgodilo s trgovinami v starih mestnih jedrih in na turističnih območjih. Zanimivo je, da se Ustavno sodišče ni izreklo o izjemah, ki smo jih dodatno vnesli v zakon. Ustavno sodišče se je iz socialnih in gospodarskih razlogov odločilo zadržati izvajanje zakona in si je po naši oceni s tem vzelo kakšno leto časa za sprejetje končne odločitve. Trgovine bodo s tem to leto ponovno odprte. Najhuje pa je, da volja ljudi, izražena na referendumu, ni upoštevana. S tem v naši državi ne izpolnjujemo volje državljank in državljanov. Osebno ocenjujem, da se je Ustavno sodišče ponovno postavilo nad najvišjo obliko demokracije. Ne vem pa, če je to najbolj modro.

Predsednik Drnovšek zadnje čase izstopa s svojimi številnimi pobudami. Kako ocenjujete te njegove pobude? Se vam zdi pravilno, da toliko časa namenja reševanju problemov v tujini? Bi se moral bolj osredotočiti na domačo problematiko?

Njegovo pobudo za ustanovitev Gibanja za pravičnost in mir ocenjujem pozitivno. Menim, da lahko predsednik države s svojo avtoriteto pomaga rešiti marsikateri problem. Najprej seveda doma in nato v tujini. Zdi se mi, da je Darfur preveč zapleteno vprašanje. Smo pa negativno presenečeni nad nekaterimi zadnjimi potezami predsednika Drnovška. Tu mislim predvsem na pomilostitev gospoda Kovačiča. Menim, da je to negativno sporočilo tistim, ki so v času tranzicije obogateli, in pa predvsem negativni impulz na delo pravosodja. še bolj nas je presenetila pomilostitev Ivana Tomanovi?a, ki je bil že nekajkrat obsojen zaradi preprodaje mamil. Tu se je skušal predsednik izgovoriti na pravosodnega ministra, vendar je minister razkril, da je predsednik že do sedaj brez njegovega pozitivnega mnenja nekajkrat izvršil pomilostitve na področju preprodaje mamil. Ta njegova dejanja nas skrbijo, saj opažamo, da se vsak dan pojavlja več ljudi, ki želijo s strani predsednika doseči pomilostitev.

Kakšna je vaša vizija razvoja Slovenije? Kaj se nam obeta v prihodnosti?

Kljub velikemu številu problemov, ki jih imamo, se Slovenija razvija. Naj ponovno opozorim, da je Slovenija edina med desetimi novimi članicami izpolnila pogoje za prevzem evra. Imamo izjemno visoko gospodarsko rast. Javni dolg se zmanjšuje. Potrebno pa bo še veliko narediti na področju reform, ki bodo prinesle razbremenitev dela. Tako bo na voljo več delovnih mest. Izboljšal se bo sistem plač, kar pomeni, da bodo najslabše plačane kategorije bolje plačane. Pričakujem, da se bo izboljšal položaj naših kmetov in da bodo pokojnine rasle v skladu z višanjem plač. če hočemo to doseči, bomo morali ta voz porivati vsi. Ne bo pa šlo, da bi eni voz porivali, drugi bi pa na njem sedeli in se smejali.