Strokovnjak s pomorskega prava, avtor številnih pravnih in nepravnih del se je nedavno mudil v pokrajini ob Muri, kjer je predstavil knjigo Nismo rojeni le zase: beležke učenca duhovnosti, spregovoril pa je tudi o aktualnih zadevah.
Dr. Marko Pavliha je profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani in gostujoči predavatelj na Inštitutu za mednarodno pomorsko pravo na Malti, nekdanji podpredsednik državnega zbora in prometni minister ter eden od pobudnikov resetiranja Slovenije. Ljubljančan, ki živi na Primorskem, se akademsko ukvarja zlasti s prevoznim, pomorskim in zavarovalnim pravom, v zadnjih letih pa tudi z etiko in retoriko. Redno piše blog Mare liberum.
Ob nedavni predstavitvi knjige “Nismo rojeni le zase: beležke učenca duhovnosti” je avtor razkril svojo osebno plat na akademskem in političnem področju, pri čemer so v ospredju predvsem dejstva in izražena moč argumentov. “Ker zelo rad pišem, sem se začel ukvarjati z drugo platjo človekovega življenja, onkraj materialnosti. Prebral sem številne knjige o človekovi duhovnosti, o etiki in teh rečeh in to začel zapisovati.”
Arbitražni pogoji nam niso naklonjeni
Govorec je v slovenskem pravnem prostoru ustvaril velik doprinos v pomorskem pravu, do nedavnega pa je kot član slovenskega odbora za arbitražni sporazum aktivno sodeloval pri čezmejnem vprašanju glede razmejitve s hrvaško državo. V začetku letošnjega leta je Pavliha z odbora odstopil zaradi nestrinjanja s pogoji arbitražnega sporazuma, ki pa po njegovih besedah niso naklonjeni slovenski strani. “Kot veste sem bil eden od nasprotnikov arbitražnega sporazuma, pa ne zato, ker bi se otepal arbitraže, ampak zato, ker je bil arbitražni sporazum preslabo izpogajan s slovenske strani,” je o odločitvi za odstop iz odbora pojasnil Pavliha, ki glede prihajajočega arbitražnega postopka, pravi, da je izjemnega pomena pravilna predstavitev problema ter dokaznega gradiva, ki bo prepričalo tudi preostalo trojico v petčlanski mednarodni arbitražni skupini.
Slovenija - pravna država
O predvolilnem boju in predvsem pozivu po pravni državi, ki jo v volilni boj umeščajo številne politične opcije, je Pavliha razčlenil pojem pravne države na okolje, kjer vsi spoštujejo predpise in se etično vedejo. “Pri nas ni niti enega, niti drugega. Problem je morda, da imamo danes preveč prava, preveč zakonov,” meni pravni strokovnjak, ki o prihajajoči novi vladi pravi, da bo morala striktneje pristopiti k nekaterim protipravnim pojavom, predvsem na področju sankcioniranja glavnih akterjev. Navkljub poznavanju črke zakona se nekateri vedejo neetično, k čemur Pavliha ponovno pristopi k vsebini nove knjige, v kateri izpostavlja kritičnost posameznikov do svojih dejanj.
O knjigi, pogledih na slovensko politično elito, meddržavnem arbitražnem sporazumu in glede prihajajočih volitev si oglejte v spodnjem posnetku.
Špela Horvat, Vasja Gorčan
