Znano je, kdo je prejel laskavi naslov Slovenskega podjetnik leta 2024. Prejel ga je Franc Jager.
»Človek je narejen za to, da ustvarja,« je prepričan Jager.
Prestižna nagrada že tradicionalno služi kot vir inspiracije za inovativnost in odličnost v slovenskem podjetniškem prostoru.
V preteklosti so to prestižno priznanje prejeli izjemni podjetniki, kot so Ivo Boscarol, Igor Akrapovič, Jure Knez, Dušan Olaj, Marino Furlan in še vrsta drugih.
V zadnjih letih so naslov Slovenskega podjetnika leta prejeli tudi Franci Pišek iz podjetja Vitli Krpan d.o.o., Mirko Strašek iz KLS d.o.o. Ljubno ob Savinji, Sandi Češko iz Studia Moderna in kot zadnji Marjan Batagelj iz Postojnske jame d.o.o.
Osrednji namen dvodnevnega dogodka predstavlja nov korak v razvoju podjetniškega ekosistema.
»Vesel sem, da smo danes s Kongresom podjetništva ponovno odprli vrata dragoceni izmenjavi mnenj, izkušenj in izzivov. Ker Slovenija še vedno išče trdne temelje podjetništva, je ključno, da skozi naš dogodek gradimo močno podjetniško kulturo in prispevamo k navdihu, ki ohranja podjetnikovo energijo.
Menim, da smo že prvi dan uspešno prikazali podjetniški duh in dokazali, da je ta v slovenskem okolju izjemno močan.
Ponosen sem, da v moč sodelovanja verjame toliko pomembnih podjetniških imen in da smo skozi današnji dan sproščeno delili svoje znanje ter lastno podjetniško pot,« je povedal Sandi Markon.
»Slovenija v zadnjih dvajsetih letih po mednarodno primerljivih podatkih ni dosegla pričakovanega napredka, saj ni bila sposobna narediti nujnih strukturnih reform.
Davčno breme je v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami relativno visoko, zlasti obdavčitev dela, podjetniške pobude pa prav tako odvrača visoka stopnja birokracije in administrativnih bremen.
Za uspešno obvladovanje teh izzivov je ključno, da se v državi sprejemajo ukrepi, ki spodbujajo gospodarsko rast, izboljšujejo poslovno okolje in zagotavljajo dolgoročno vzdržnost družbenih sistemov,« je bil jasen Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
O lastništvu so razmišljali priznani podjetniki, kot so Jure Knez, Ivo Boscarol, Marjan Batagelj, Dušan Olaj in Irena Lemut Čeh.
»Veliko lažje je napisati deset učbenikov o nasledstvu v podjetju, kot eno samo načelo udejanjiti. Gre za dolgotrajen proces, ki ne temelji na izbiri teoretičnega modela ali ustavi, ki jo spišejo pravniki.
Odvisen je od vzgoje, vrednot, morale, izobrazbe in sposobnosti naslednikov ter sposobnosti in volje lastnika za prenos izkušenj nanje. Če je ta naloga opravljena dobro, bodo nasledniki stvari delali bolje kot si jih sam in si lahko popolnoma miren, ponosen na to.
Sam imam to srečo in zaupanja vredne hčere in njuna partnerja. Če ti to ne uspe, je bolje, da prodaš vse skupaj, a denar ne reši problemov. Je le odraz nemoči in zamujenih let, ko ti je bil pomemben le uspeh podjetja, družina je bila podrejena.
Žal boš na koncu spoznal, da si ostal sam, ker zadovoljstva v poslu ne prinaša denar, ampak realizirane ideje, ki niso uspele še nikomur,« je dejal Batagelj.
Jure Leskovec in Mark Boris Andrijanič pa sta razpravljala o vlogi umetne inteligence v poslovnem svetu ter predstavila nove možnosti in izzive, ki jih prinaša.
Sledila je še pobuda za skupnostno elektrarno JEK2:
»Nujno je, da se čim prej začne gradnja drugega bloka nuklearke, sicer bomo pahnjeni v energetsko odvisnost in zelo drago elektriko. V gospodarstvu smo že pred časom dali ponudbo, da bi sofinancirali jedrsko elektrarno.
Kombinacija javnega denarja in zasebnih investicij je zelo dobro ravnotežje tudi pri večjih projektih, ki stanejo milijarde evrov. Gospodarstveniki smo se v zelo ozkem krogu zbrali in ugotovili, da lahko skupaj investiramo tri odstotke za gradnjo nuklearke.
Če to razširimo, lahko dosežemo 15 ali 30 odstotkov. Kar je ogromno! Izjemnega pomena je, da se o tako pomembnih stvareh začnemo pogovarjati javno in res sem vesel, da Kongres podjetništva odpira tako pomembno tematiko, kot je energetska samooskrba,« je poudaril Knez.
Drugi del Kongresa podjetništva, ki se bo odvil danes, napoveduje še več navdihujočih razprav in priložnosti za izmenjavo idej. Med drugim pričakujemo zanimiv pogovor o tehnološki revoluciji v znamenju umetne inteligence ter poglobljeno razpravo o nasledstvu in družini v podjetništvu, na panelu bodo poglede dveh generacij predstavili Štefan Pavlinjek in Nuša Pavlinjek Slavinec, Marko Lotrič in Maja Brelih Lotrič ter Aleša Mižigoj in Martin Kandus.
