Vpliv podnebnih sprememb se kaže v spremembah vodnega kroga, z ekstremnimi dogodki, kot so suše in poplave ter v postopnih, vendar pomembnih učinkih na razpoložljivost in kakovost vode.
Vplivi so opazni tudi na ekosistemih. Prilagajanje podnebnim vplivom vezanim na vodo je izziv za vse od vode odvisne sektorje. Neupoštevanje podnebno odpornega upravljanja voda bo povzročilo več milijard evrov škode, kar v Sloveniji že kaže sektor kmetijstva, pravi mag. Tanja Cegnar v svojem videoblogu o vodah.
Spremembe vplivajo na vodni krog
Podnebne spremembe pomembno vplivajo na vodni krog, vendar se učinki v različnih regijah v Evropi razlikujejo in se kažejo s sezonsko spremenljivostjo. V projekcijah prihodnjih vplivov ostajajo negotovosti.
Povečanje temperature in spremembe v vzorcih padavin bodo vplivale na vse vrste vodnih teles, kot so reke, jezera in mokrišča, pa tudi na podtalnico, obalne vode in oceane.
Modeli napovedujejo pogostejše in hujše hidrološke ekstreme in pomembne, počasi nastajajoče spremembe v razpoložljivosti, kakovosti in sezonskosti vode ter dvig morske gladine.
Potrebno bo boljše medsektorsko usklajevanje
Posredni učinki podnebnih sprememb na vodne sisteme so lahko tudi posledica prilagoditvenih ukrepov v drugih sektorjih, zato bo potrebno boljše medsektorsko usklajevanje. To še posebej velja za kmetijstvo in energetiko, kjer lahko prilagajanje spremembam povzroči večji odvzem vode za namakanje in hlajenje, pa tudi vse večja poraba vode v mestih.
Jezovi in nasipi zgrajeni za povečanje oskrbe z vodo za namakanje in ublažitev poplav lahko ogrožajo zdravje ekosistemov, zato jih uporabimo le, ko je to res nujno.
V zadnjih desetletjih je bilo veliko raziskav in razprav o prilagajanju podnebju. Strategija prilagajanja Evropske unije je spodbudila vključevanje prilagajanja na različnih področjih, pridobivanje in izmenjavo znanja ter podprla državne strategije prilagajanja.
Imamo tudi Okvirno direktivo o vodah in Direktivo o poplavah. Zakonodaja Evropske unije o podnebju od držav članic zahteva, da razvijejo in izvajajo strategije prilagajanja za krepitev odpornosti na podnebje.
Veliko lahko naredimo sami
Na podnebne spremembe odporno upravljanje voda ponuja tudi priložnosti za ustvarjanje skupnih koristi za gospodarstvo, ekosisteme in družbo na splošno, vključno z blaženjem podnebnih sprememb. Rešitve, ki temeljijo na naravi, so se izkazale za najbolj učinkovite.
Obnova mokrišč za zaščito pred poplavami in shranjevanje vode lahko na primer podpira tudi biotsko raznovrstnost in poveča kakovost življenja.
Obnova in ohranjanje mokrišč, zlasti šotišč in barij, ohranja njihovo funkcijo ponorov ogljika. Veliko lahko naredimo tudi z zmanjšanjem porabe in povečanjem ponovne uporabe vode.
Pritisk na vodne sisteme je velik
Skupni pritiski podnebnih sprememb in netrajnostne rabe vode in zemljišč lahko potisnejo vodne sisteme preko njihove sposobnosti obnavljanja.
Primeri tega so prekomerno črpanje vode v kombinaciji z nenehnim onesnaževanjem in naraščajočo temperaturo, kar je že povzročilo propad nekaterih sladkovodnih ekosistemov v Evropski uniji in številni viri podzemne vode so že postali izčrpani ali neuporabni zaradi velike količine hranil ali soli.
Degradirani ekosistemi lahko prenehajo zagotavljati svoje storitve za shranjevanje vode in zadrževanje poplav, slabši vodni viri pa lahko ogrozijo sisteme oskrbe z vodo.
Potrebne bodo sistemske spremembe
Kot pravi mag. Cegnar, bodo za ohranitev odpornih vodnih sistemov potrebne sistemske spremembe rabe zemljišč in vode, vzorcev porabe, kmetijske proizvodnje ter prostorskega in urbanističnega načrtovanja.
To bo zahtevalo večjo ozaveščenost o vrednosti vodnih sistemov za gospodarstvo, družbo in okolje. Izboljšati bo potrebno medsektorsko usklajevanje in okrepiti politično voljo za obvladovanje nasprotujočih si interesov.
Kaj pa vi menite? Katere že ali še ne obstoječe mehanizme na področju varovanja vodnih sistemov bi morala Evropa vzpostaviti, vpeljati, omejiti, razširiti?
Poglejte si videobloge mag. Tanje Cegnar na spletni strani EU VOICES in pod njimi oddajte svoje mnenje. S komentarjem se lahko potegujete tudi za veliko nagrado: štiridnevni izlet v Strasbourg za dve osebi.
Vabljeni, da v družbi priznanih strokovnjakov in vplivnežev tudi vi razmišljate o vaši in naši skupni evropski prihodnosti!
Komentarji (6)
ti si pa res malo zaostal pri razvoju morda se prisel predcastno na ta svet
In reply to Omejiti bi mogli uporabo… by Ohjoj (ni preverjeno)
Pesticidi povzročijo tudi zaostalost v razvoju ja. Predčastno ja. Dosti ljudi sploh pojma nima o pesticidih in v ta opravila vključijo svoje otroke, ki imajo zaradi tega zdravstvene težave pozneje.
In reply to ti si pa res malo zaostal… by prekmurec75 (ni preverjeno)
Bo potrebno henjati z intenzivnim kmetijstvom.To kak kmetje trosijo umetna gnojila pa škropijo se po vprek bi trebelo takoj zaustaviti.Danes vlki kmetje ubijajo cel ekosistem v Prekmurji.Dovolj je toga!
In reply to Pesticidi povzročijo tudi… by Ohjoj (ni preverjeno)
omejiti in prepovedati plastiko in azijskih drzavah in afriskih, ter prpovedati tovarne multikorporacij v aziji inafriki, kjer ni spostovanja predpisov o okolju
Z šparanjem samo malo odlašamo in planet bo šel v propast, krivo je pa nenormalno povečevanje prebivalstva. Na zemlji se vsako leto prebivalstvo poveča za 80 milijonov. Že sedaj nas je osem milijard, od tega večina v tretjem svetu, kjer še vedno imajo po 10 do 20 otrok in tile bodo krivci za uničenje planeta.
Omejiti bi mogli uporabo škodljivih pesticidov. Zadruge prodajajo strupe ljudem brez tečajev in dovoljenj, samo da je dobiček. Inšpektorji pojdite na teren!!