V noči na nedeljo bomo urne kazalce premaknili za eno uro naprej in tako prešli iz zimskega na poletni čas.
Obdobje poletnega časa se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjevropskem pasovnem času, skoraj vse evropske države ter severna Amerika premikajo ure na poletni čas. Ta je bil najprej vpeljan v Nemčiji in Avstriji leta 1916, kasneje tudi drugod, vendar se je po drugi svetovni vojni večinoma ukinil. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je pa zaradi energetske krize marsikje spet začel ponovno uveljavljati.
V Sloveniji je prehajanje na poletni čas urejeno z zakonom iz leta 1983, zakon je bil sprejet zaradi naftne krize, premikanje ure vsako nedeljo v oktobru nazaj in zadnjo nedeljo v marcu z uro naprej, pa je bilo dokončno določeno leta 2006.
Države Evropske unije so leta 2007 izdale poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev. Skupne ugotovitve so bile, da je ureditev poletnega časa glede na organizacije dela primerna in da se po sklepu poročila prihrani pri porabi električne energije. Po preučitvi poročil držav članic je Evropska komisija sprejela zaključek, da je sedanja ureditev še vedno primerna, nobena članica namreč ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi poletnega časa.
Koliko dejansko privarčujemo, se pri nas ni še nihče resno lotil raziskave, po nekaterih raziskavah, ki so jih opravili v Franciji, 50 milijonska država s premikanjem kazalcem privarčuje le nekaj evrov. Če je namreč poleti dan daljši in začnemo luči zato prižigati kasneje, se pozimi stanje enostavno obrne. Od ureditve leta 2007 ni nihče več računal več in zato tudi nihče ne ve, ali se sploh še splača menjavati ure, so se pa časovnih sprememb vsaj nekateri dodobra navadili.
Simon Rubin
