Statistika Svetovne zdravstvene organizacije WHO o porabi alkohola na prebivalca, v svetovni vrh uvršča Belorusijo, Moldavijo in Rusijo. Glede na podatke Slovenci spijemo manj alkohola kot Madžari in Hrvati, a če iz podatkov izvzamemo abstinente, se razm
Decembrski prazniki so praviloma zaznamovani tudi z obilo hrane in pijače. Alkoholne, seveda. Prebivalci Belorusije, Moldavije in Rusije so med letom 2008 in 2010 v povprečju na leto zaužili od 15 do 18 litrov čistega alkohola. Slovenija se z 11,6 litrov na prebivalca uvršča na 24. mesto.
Zavajajoča statistika?
Po ugotovitvah časnika The Economist, se podatki hitro spremenijo, če izločimo iz podatkov tiste, ki alkohola ne pijejo, razmerja in številke se drastično spremenijo. Območja največje porabe alkohola postanejo Afrika, Azija ter Bližnji Vzhod.
Na vrh lestvice se v tem primeru uvrsti afriška država Čad, kjer so v obravnavanem obdobju v povprečju porabili le 4,4 litre čistega alkohola na prebivalca, a kar 97 odstotkov prebivalcev alkohola ne pije. Povprečen pivec tako na leto popije kar 34 litrov čistega alkohola.
Za lažjo predstavo
V enem decilitru vina ali 2,5 decilitru piva ali 0,3 decilitra žganja je približno 10 mililitrov čistega alkohola. Za 34 litrov mora človek spiti okrog 340 litrov vina na leto.
Slovenski pivec pri takih podatkih prekaša sosede, ne pa tudi vzhodnih Evropejcev
Tudi v Sloveniji se ob upoštevanju podatka WHO, da 32 odstotkov prebivalstva alkohola ne pije, razmerja spremenijo. Na Hrvaškem in Madžarskem je po podatki abstinentov precej manj, okrog 20 odstotkov, tako se Slovenski pivci premaknejo na vrh lestvice.
Povprečni slovenski pivec je tako v obravnavanem obdobju spil 17,2 litra čistega alkohola. Še vedno po podatkih zaostajamo za vzhodnoevropskimi državami, kateri pivci letno spijejo po 22 litrov, Belorusija in Rusija, Poljaki pa celo 24 litrov čistega alkohola.
