Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da se je v letu 2015 registrirana poraba alkohola v primerjavi z letom poprej znova zvišala in je znašala 11,5 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let.
Slovenija močno presega mejo petih litrov
S tem Slovenija že desetletja močno presega mejo pet litrov registrirane porabe čistega alkohola na prebivalca, prav tako pa finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola. Škoda in stroški se z večanjem porabe alkohola tako samo še povečujejo, zdravstvene posledica pa so številne in obsežne.
Po podatkih NIJZ je letna registrirana poraba alkohola v Sloveniji v obdobju 2006–2015 znašala od 9,5 (leta 2013) do 12,6 litra (leta 2006) čistega alkohola na odraslega prebivalca, starega 15 let. Največ se je v tem obdobju popilo piva, sledilo je vino in žgane pijače. V obdobju 2006–2015 v Sloveniji beležimo v letu 2013 najnižjo porabo alkohola, a v letih 2014 in 2015 se je poraba alkohola povečevala in je bila ponovno primerljiva oziroma višja od tiste iz leta 2012.
Manj umrljivosti zaradi alkohola
Poraba alkohola tako v EU in Sloveniji je sicer v zadnjih desetletjih upadla, kar se odraža tudi v zmanjšani umrljivosti zaradi alkohola v teh državah.
V Sloveniji pogosto zmotno velja, da sta pivo in vino manj škodljivi pijači v primerjavi z žganjem, kar ne drži. Pivo resda vsebuje v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z vinom, pivo in vino pa vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami. Dejanski učinki na telo so odvisni od količine popitega alkohola, predvsem gramov čistega alkohola, posledice pa tudi od pivskih navad.
»Ljudje so zmotno prepričani, da jim bo za hitrejše treznjenje pomagalo pitje črne kave ali čaja, sprehod po svežem in mrzlem zraku ali polivanje s hladno vodo ter hladen tuš. Nič od tega ne deluje. Ne poznamo načina, metode ali sredstva, ki bi lahko pospešil razgradnjo alkohola. Ne pomagajo niti razna zelišča ali posebni napitki, poživila in poživljajoče pijače lahko celo resno ogrozijo zdravje. Načini in sredstva, ki jih oglašujejo in prodajajo za te namene v resnici nimajo obljubljenih učinkov. Procesa razgradnje alkohola v telesu ne moremo pospešiti,” je razložila zdravnica psihiatrinja prim. dr. Mercedes Lovrečič z NIJZ.
Svetovna zdravstvena organizacija predlaga uvedbo uspešnih ukrepov alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo škodo zaradi alkohola. Med te uvrščajo davčne in cenovne ukrepe, omejevanje dostopa, skrb za varnost v cestnem prometu zdravljenje stanj in posledic škodljive rabe alkohola - predvsem zdravljenje zasvojenosti z alkoholom, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih.
