V nizozemski proračun priteče letno 2,5 milijarde evrov iz pri nas še vedno nelegalnih in nekontroliranih dejavnosti, preprodaje konoplje in prostitucije.
Urejena zakonodaja in davčna politika polnita državni proračun Nizozemske. Kot poročajo Finance, je nizozemski statistični urad ta mesec v svoje podatke prvič vključil tudi prihodke od prostitucije in prodaje drog, dobro polovico tega prispeva domača potrošnja, večinoma v bordelih in kavarnah, nekoliko manj izvoz drog. Prostitucija in prodaja drog, največ marihuane, predstavljata 0,4 odstotka nizozemskega BDP oziroma kar 2,5 milijarde evrov.
V Sloveniji je prostitucija sicer dekriminalizirana, a smo od legalizacije še vedno zelo daleč. Podobno velja za marihuano, ki je legalizirana za uporabo v medicinske namene, a s točno določenimi omejitvami. Legalizacija bi koristila tudi naši državni blagajni, vendar se v Sloveniji odprtje te teme vedno močno politizira ter izkorišča za nabiranje političnih točk ene ali druge politične opcije, medtem pa preprodaja na črnem trgu cveti. Seks in droge še vedno ostajajo tabu tema, čeprav mnogi vedo, kje in kako je mogoče priti do drog in ponudnic najstarejše obrti.
Za lažjo predstavo, Agrokor naj bi za nakup Mercatorja, ko bo kupil vse delnice, odštel približno 325 milijonov evrov, torej približno eno osmino zneska, ki ga nizozemska proračunska blagajna letno pobere z naslova omenjenih dajatev.