Preveri se približno 5 do 8 odstotkov vseh prispelih pošiljk iz tujine

Vse pošiljke z blagom morajo imeti popolnoma natančno in v celoti izpolnjeno carinsko izjavo (mednarodni poštni obrazec CN 22 oz. CN 23), ki se v naslovni državi upošteva kot najava blagovne pošiljke carini. Pošta Slovenije je dolžna vse blagovne pošiljke iz tretjih držav predložiti carini. Le ta pa lahko predložitev rezultira, ali s sprostitvijo v prost promet brez obračuna carinskih dajatev ali izvedenih storitev, z obračunom storitev carinskega posredovanja ali z obračunom carinskih dajatev in storitev carinskega posredovanja. Stroške postopkov nosi naslovnik kot uvoznik blaga v pošiljki. V primeru, da jih ni pripravljen poravnati, se pošiljko lahko vrne pošiljatelju, sporočajo iz Carinske pošte Slovenije.

Dodatne storitve, da se pošiljka lahko uvozi

Poudarjajo še, da se predpisani uvozni postopki izvedejo, kadar pošiljke niso opremljene v skladu z določbami Svetovne poštne konvencije (ugotavljanje dejanske vsebine in vrednosti ni možno iz podatkov na zunanjosti pošiljke) oziroma niso predloženi vsi potrebni dokumenti za izvedbo pravilnega uvoznega postopka, zato Pošta Slovenije izvede dodatne storitve, da se pošiljka lahko uvozi. V primeru, ko je bila zaradi definiranih »zunanjih« dejavnikov tveganja (splošen popis vsebine, sum v navedbo vrednosti, tvegana vsebina ipd.) pošiljka predložena carinskemu preverjanju in preverjena vrednost odstopa od navedene ali navedbe vrednosti ni bilo, se za pošiljke zaračuna storitev »postopek preverjanja« po veljavnem ceniku Pošte Slovenije.

Postopek preverjanja je sprožen za približno 5 do 8 % vseh prispelih pošiljk

Carinska pošta Slovenije opozarja še, da kupci blaga pošiljatelju v primeru poštnega prometa plačajo izrecno le blago in morebitno poštnino za pošiljanje blaga. Večina spletnih prodajalcev pa v drobnem tisku navaja, da morebitne uvozne dajatve niso plačane in jih bo potrebno plačati v naslovni državi. Postopek preverjanja je sprožen za približno 5 do 8 odstotkov vseh prispelih pošiljk in ni sporen niti z vidika carinske revizije niti z vidika tržnega inšpektorata, še sporočajo.

Pri presoji, ali je blago v pošiljki upravičeno do oprostitve, se upošteva vrednost blaga

Carinskih formalnosti ni potrebno opraviti v primerih pošiljk, ki v Slovenijo prispejo iz drugih držav članic EU, razen, če gre za pošiljke, ki vsebujejo blago, ki še ni bilo sproščeno v prost promet v EU oziroma, če so bile pošiljke poslane z ozemelj, ki so izvzeta s carinskega območja EU ali davčnih območij posameznih držav članic.

Plačila uvoznih dajatev (carine) so lahko oproščene:

• pošiljke blaga zanemarljive vrednosti, ki se pošiljajo neposredne iz tretje države prejemniku v EU, do skupne vrednosti 150 evrov. Oprostitev ne velja za alkoholne pijače, parfume in toaletne vode ter tobak in tobačne izdelke;

• blago v pošiljkah nekomercialne narave, ki jih iz tretje države pošiljajo fizične osebe drugim fizičnim osebam na carinskem območju EU do vrednosti 45 evrov. Pri tem veljajo za alkohol, cigarete in določene druge izdelke količinske omejitve.

Ob uvozu se obračuna in plača tudi davek na dodano vrednost, razen, če gre za pošiljko blaga zanemarljive vrednosti, ki je oproščena plačila carine in ne presega vrednosti 22 evrov.

Pošta Slovenije je prevzela naloge izvajanja carinjenja zato, da se uvedejo moderni, IT podprti procesi, da se zagotovi tekoče tokove pošiljk (predvsem uvoza). Carinska zakonodaja vsake države izvaja svoje poslanstvo:

• zaščita finančnih interesov Unije in njenih držav članic;
• zaščita Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob podpori zakoniti poslovni dejavnosti;
• zagotovitev varnosti in varstva Unije in njenih prebivalcev ter varstva okolja, po potrebi v tesnem sodelovanju z drugimi organi;
• ohranitev ustreznega ravnotežja med carinsko kontrolo in olajševanjem zakonite trgovine.

Pooblaščeni izvajalci to morajo zagotavljati in izpolnjevati, saj se nad izvedbo vrši stroga kontrola in nadzor, sporočajo še iz slovenske carine.

Jasmina Muhič