Občutek sreče med ljudmi je kljub številnim krizam v svetu ostal bolj ali manj nespremenjen
Poročilo o sreči, ki ga od leta 2012 vsako leto pripravi skupina strokovnjakov pod okriljem Združenih narodov, temelji na oceni sreče, ki jo podajo državljani sami, ob upoštevanju dejavnikov, kot so denimo dohodek, socialna podpora, pričakovana življenjska doba, osebna svoboda in korupcija.
V tokratnem poročilu so upoštevali tudi učinke krize zaradi pandemije covida-19 na ljudi.
Finska se je že šesto leto zapored uvrstila na vrh lestvice držav z najsrečnejšim prebivalstvom na svetu, in to kljub poslabšanju varnostnih razmer v Evropi zaradi ruske agresije proti Ukrajini in še ne uresničenemu vstopu države v Nato, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Finski na seznamu najsrečnejših držav sledijo Danska, Islandija in Izrael, med prvo deseterico pa so še Nizozemska, Švedska, Norveška, Švica, Luksemburg in Nova Zelandija.
Slovenija znova na 22. mestu
Slovenija se je tako kot že v lanskem poročilu znova uvrstila na 22. mesto, za Francijo in pred Kostariko. Naša severna soseda Avstrija je zasedla 11. mesto, Italija 33., Hrvaška 48., Madžarska pa 51. mesto, je razvidno iz poročila.
Na repu seznama, ki vključuje 137 držav, so se znašle pretežno afriške države, povsem na dnu pa sta vnovič pristala Libanon, ki ga pesti huda gospodarska kriza, in Afganistan, ki se od prevzema oblasti s strani talibanov sooča s poslabšanjem pravic in humanitarno krizo.
Strokovnjaki, ki pripravljajo poročilo na podlagi raziskav inštituta Gallup, lestvico najsrečnejših držav sestavljajo na podlagi povprečja podatkov iz zadnjih treh let, pri čemer se vsaki državi dodeli ocena od nič do deset.
Pri tem so ugotovili, da je ocena sreče ljudi kljub pandemiji covida-19 ostala 'presenetljivo odporna', saj so bila povprečja v letih od 2020 do 2022 enako visoka kot pred pandemijo, med 2017 in 2019.
Na splošno so ljudje srečnejši v državah, kjer sta sreča in blaginja čim bolj enakomerno porazdeljeni med prebivalstvom.
