Kazalce smo ob treh zjutraj premaknili za eno uro nazaj, na poletni čas se bomo vrnili zadnjo nedeljo v marcu.
V Sloveniji premikamo uro že od leta 1983, vedno znova pa se razvnema debata, ali je to sploh potrebno. Uro premikajo še v 70 drugih državah na svetu - v skoraj vseh evropskih državah (izjema je Islandija) in v Severni Ameriki.
Vzrok za premikanje ure je varčevanje z energijo
Poletni čas je bil vpeljan v Avstriji in Nemčiji leta 1916, da bi se izkoristila sončna svetloba, oziroma da se ne bi spalo, ko sije sonce. Veliko držav je poletni čas ukinilo, ponovno pa se je začel uvajati v letih od 1960-1970 zaradi energetske krize. Leta 2007 je Evropska Unija izdelala poročilo o smiselnosti poletnega časa in ugotovila, da je taka uredba še zmeraj primerna. Po drugi strani študija, ki je zajela 230 tisoč ameriških gospodinjstev dokazuje, da se energija ki se privarčuje zaradi ugasnjenih luči zvečer, porabi za gretje zjutraj.
Človeškemu bioritmu bi najbolj ustrezal zimski čas
Premikanje urinih kazalcev večini ljudem poruši bioritem. Posledično se pojavi slabo počutje, utrujenost in slabše razpoloženje. Odkrili so, da bi človeškemu bioritmu najbolj ustrezal zimski čas, na katerega smo prešli danes. Podaljša se namreč nočni počitek in s tem se zmanjša tudi tveganje srčnih infarktov (dokazali so namreč da se v prvih treh dneh po prehodu na poletni čas poveča možnost za srčni infarkt).
