Po zadnjih podatkih se rutinsko cepljenje otrok v nekaterih državah počasi dviga na raven pred pandemijo covida-19, v državah z nizkimi dohodki pa je precepljenost še vedno nezadostna, zaradi česar otroke še naprej ogrožajo izbruhi nalezljivih bolezni.
Lani je po podatkih, ki sta jih objavila Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija, 20,5 milijona otrok zamudilo enega ali več odmerkov rutinskih cepiv, medtem ko je bilo leta 2021 takih 24,4 milijona.
Kljub temu, da se raven precepljenosti z rutinskimi cepivi postopoma zvišuje, pa opozarjata, da smo še daleč od časov pred pandemijo. Leta 2019 je namreč enega ali več odmerkov rutinskih cepiv zamudilo 18,4 milijona otrok, kar priča o potrebi po nadaljnji in kontinuirani krepitvi sistemov rutinskega cepljenja, poudarjajo.
Globalni pokazatelj precepljenosti so cepljenja s cepivi proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Od 20,5 milijona otrok, ki so leta 2022 zamudili enega ali več odmerkov teh cepiv, jih 14,3 milijona ni prejelo niti enega odmerka. Leta 2021 je bilo takih 18,1 milijona otok, leta 2019 pa 12,9 milijona.
Med državami velike neenakosti
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus je poudaril, da globalna in regionalna povprečja ne povedo celotne zgodbe in prikrivajo vztrajne neenakosti med državami.
Zgodnje faze izboljševanja imunizacije namreč niso potekale enakomerno, temveč so bile skoncentrirane le v nekaj državah. Po pandemiji so na področju precepljenosti najhitreje napredovale države, v katerih je bila ta dobra že pred pojavom novega koronavirusa. Mednje sodijo na primer države Južne Azije.
Napredek v državah z dobrimi dohodki in veliko populacijo otrok pa prikriva podatke o počasnejšem okrevanju ali celo nadaljevanju upada precepljenosti v večini držav z nizkimi dohodki, na primer v Latinski Ameriki in Afriki, zlasti ko gre za cepljenje proti ošpicam, ki so ena najbolj nalezljivih bolezni.
Precepljenost v 34 državah stagnira ali še naprej upada
Od 73 držav, ki so med pandemijo zabeležile znaten upad pokritosti, jih je 15 že na ravni pred pandemijo, 24 pa jih je na poti do tja.
Po navedbah Unicefa in Svetovne zdravstvene organizacije je najbolj zaskrbljujoč podatek, da precepljenost v 34 državah stagnira ali še naprej upada. Države bi morale pospešiti prizadevanja za okrevanje in krepitev sistemov imunizacije, da bodo dosegle vsakega otroka s cepivi, ki jih potrebuje.
Ker je rutinsko cepljenje temelj primarnega zdravstvenega varstva, pa ga je treba izkoristiti tudi za napredek v drugih, povezanih zdravstvenih sektorjih, poudarjajo pri Unicefu.
V želji po pospeševanju cepljenja so na Unicefu in Svetovni zdravstveni organizaciji v začetku leta skupaj s partnerji začeli s kampanjo The Big Catch-Up, s katero so pozvali vlade, da dosežejo najbolj ranljive otroke in tiste, ki so zaradi pandemije zamudili cepljenje, obnovijo storitve cepljenja na ravni pred pandemijo in jih okrepijo tudi v prihodnje.
Zavezati se morajo tudi k povečanemu financiranju programov cepljenja in si prizadevati za vzpostavitev in ohranjanje zaupanja v cepiva, so še sporočili iz Slovenske fundacije za Unicef.
