82. Vanekov večer: Socialna država in revščina

Razgovor bo vodila dr. Etelka Korpič-Horvat.
Dr. Etelka Korpič-Horvat
Eden od temeljnih problemov današnjega sveta je revščina. OZN je v Agendi OZN za
trajnostni razvoj do leta 2030 napovedala, da se bo uresničil cilj odpraviti vse oblike revščine
do leta 2030. Žal je morala uresničitev tega cilja podaljšati, saj se predvsem zaradi vojn,
podnebnih razmer in drugih činiteljev revščina povečuje. Danes je na svetu še 735 milijonov
ljudi lačnih. Revščina je povezana s kršitvami človekovih pravic in najbolj prizadene
človekovo dostojanstvo. Zato bi morale vse države najti sistemske rešitve, da bi glede na
pravni red, gospodarski in družbeni razvoj odpravile revščino. Slovenija sicer sodi med
države z manjšim deležem revnih, vendar kljub temu pod pragom revščine živi 251 000
prebivalcev in njihovo število se povečuje. Dobrodelne organizacije s svojimi zmožnostmi in
pooblastili ne morejo odpraviti tega problema. Gre za obveznost države, da s sistemskimi
ukrepi odpravi revščino.

Dr. Darja Senčur Peček
Nestandardne oblike dela, prekarnost in revščina so med seboj povezani pojavi. Delavci v
nestandardnih oblikah dela (še posebej navidezni samozaposleni in drugi prikriti delavci, pa
tudi agencijski delavci, delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom in za določen čas) so tudi
v Sloveniji bolj izpostavljeni tveganju prekarnosti kot delavci v standardni zaposlitvi. Med
delavci v prekarnih oblikah dela je tudi višja stopnja revščine. Preprečevanje in odpravljanje
prekarnega dela torej pomeni odpravljanje enega od dejavnikov tveganja revščine (tudi) v
Sloveniji.

Dr. Vesna Leskošek
Razumevanje socialne države se spreminja, pojavljajo se novi, upravljavski koncepti kot je
investicijska država ali pa aktivacijske politike, ki predpostavljajo, da lahko vključitev v trg
dela reši vse socialne probleme, in da mora posameznik ali posameznica sprejeti več
odgovornosti za svoj družbeni in ekonomski položaj. Takšne politike poglabljajo in razširjajo
revščino, saj jo napačno razumejo. Ker država odstopa od odpravljanja revščine (zadnji
primer je uvedba digitalne kartice za prejemnike denarnih pomoči), so revni vedno bolj
prepuščeni sami sebi, osebnim omrežjem in dobrodelnosti. V zadnjih letih se najhitreje širi
prehranska dobrodelnost, ki sicer olajša trenutno lakoto, na dolgi rok pa poglablja težavo.
Revščino je potrebno odpravljati pri izvoru, ta pa je strukturen in ne oseben.

Dr. Srečo Dragoš
Glavni problemi z obstoječim sistemom socialnih pravic so: sistem socialnih pravic je preveč
razdrobljen, nepregleden in na prenizki ravni, ni brezpogojen, ne rešuje niti obsega niti
globine niti dolgotrajnosti revščine (jih zgolj blaži), sistem je izrazito nestabilen (odvisen od
političnega voluntarizma), hkrati pa nikoli ne dosega vseh upravičencev.
Najboljši, najlažji in najhitrejši ukrep za odpravo naštetih slabosti socialne države je
univerzalni temeljni dohodek (UTD). Njegova uvedba bi imela številne prednosti na različnih
področjih, med njimi pa je tudi dejstvo, da bi UTD bil finančno izvedljiv tudi ob sedanjih
fiskalnih pogojih (saj ne zahteva uvajanja novih davkov niti povišanja obstoječih).