Nenadna napoved ustanovitve zaprte lige, v kateri bi nastopali nekateri največji klubi stare celine, je močno pretresla celotno nogometno javnost in odmeva tudi v Sloveniji.
Dvanajst evropskih velikanov, Manchester United, Manchester City, Liverpool, Tottenham, Arsenal in Chealsea iz Anglije, Real Madrid, Atletico Madrid in Barcelona iz Španije ter AC Milan, Inter Milan in Juventus iz Italije, je v noči na ponedeljek napovedalo novo tekmovanje. Zaprto ligo oziroma tako imenovano super ligo, o kateri se je šušljalo že nekaj časa.
Do napovedi je prišlo ravno pred kongresom Evropske nogometne zveze (Uefa), ki ji predseduje Aleksander Čeferin, na kateri so potrjevali in predstavili načrt prenove svojih klubskih tekmovanj. Daleč najpopularnejše klubsko tekmovanje liga prvakov se bo tako med drugim z 32 razširila na 36 klubov, uporabila pa bo nov format tekmovanja, ki bi omogočil več tekem v skupinskem delu, kar bi bilo po meri večjih klubov.
Ostri odzivi, tudi grožnje z izključitvami
Napoved superlige je sprožila ostre odzive nogometnih zvez, Uefe, navijačev in celo političnih veljakov v Evropi. Proti superligi so se tako denimo izrekli tudi britanski premier Boris Johnson, madžarski premier Viktor Orban, francoski predsednik Emanuel Macron pa tudi bivši igralci ustanovnih klubov novega tekmovanja Jamie Carragher, Gary Neville in drugi. Zelo oster je bil tudi Aleksander Čeferin, ki je ustanovitelje, med drugim lastnika torinskega Juventusa Andrea Agnellija, označil za pohlepneže, kače in lažnivce.
Vrstijo se tudi pozivi o takojšnji izključitvi klubov iz evropskih tekmovanj pod okriljem Uefe, državnih prvestev in celo o prepovedi igralcev iz klubov superlige, da bi nastopali na reprezentančnih tekmah pod okriljem Fife in Uefe.
Razlogi ekonomske narave, a evropski nogomet na točki preloma
Ni presenečenje, da je ravno sedaj prišlo do dejanske ustanovitve super lige. Evropski nogometni velikani naj bi bili v veliki izgubi, številke dosegajo milijardo evrov, dolgovi pa se kopičijo še posebej zaradi pandemije in praznih stadionov.
Za superligo naj bi stal zasebni vlagatelj, ameriška investicijska banka JP Morgan, ustanovni klubi pa naj bi prejeli kar 3,5 milijarde evrov za okrevanje po pandemiji in za investicije v infrastrukturo. Zanimivo, med ustanovnimi klubi, prostora naj bi bilo še za tri klube, pa ni nemških in francoskih klubov. Bayern München, Borrusia Dortmund in Paris Saint Germain naj bi sicer dobili povabilo, a so ga zavrnili.
Pred Čeferinom so tako hudi dnevi in velike preizkušnje, saj bo moral najti odgovor, kako ohraniti temelje evropskega nogometa. Ogrožena so tudi evropska tekmovanja, ki bi si jih težko predstavljali brez velikanov kot so Real Madrid, Barcelona, Juventus, Manchester City in drugih. Če bo do ustanovitve super lige zares prišlo, se tako obeta popolna transformacija evropskega nogometa, ki bo imela posledice tudi za slovenski nogomet.
Kacijan ne vidi prihodnosti v superligi
V Nogometni zvezi Slovenije so se že postavili na stran Uefe in sporočili, da popolnoma podpirajo prizadevanja Evropske nogometne zveze po ohranjanju ravnovesja v evropskem nogometu. Kot je tudi za Sobotainfo povedal eden od podpredsednikov krovne nogometne organizacije v državi Danilo Kacijan, kapital ne bi smel prevladati nad zdravim razumom
»To ni v interesu nogometa, saj bi se njegov smisel precej izgubil. Ta liga dolgoročno ne bi mogla obstati, saj ljudje radi gledajo tudi dvoboje višje in nižje rangiranih ekip. Res bi gledali morda bolj kvaliteten tekme, ampak počasi bi se tudi to izjalovilo,« meni Kacijan.
Po njegovih besedah bi se s superligo porušil sistem, ki bi vplival na vsa tekmovanja, tudi na reprezentančne aktivnosti.
»Upam, da bo prevladal zdrav razum nad kapitalom in da bo Uefa potegnila primerne poteze. Uefo ne sestavlja samo teh dvanajst klubov, dolgoročne posledice za nogomet pa bi bile slabe,« opozarja in dodaja, da bi bilo potrebno ohraniti sistem, kjer so lahko tekmovalni tudi manjši klubi.
PREBERITE ŠE:
Tradicija evropskega nogometa bi se porušila
Podobnega mnenja je tudi prvi mož soboške Mure Ante Šimundža, ki je že igral v tekmovanju, ki bi bilo v primeru superlige najbolj na udaru, in to v obeh vlogah. Slast lige prvakov je namreč prvič okusil v sezoni 1999/2000 kot igralec vijoličastih, nato pa še v sezoni 2014/2015, ko je sedel na klopi Mariborčanov kot trener.
»Tradicija je tukaj zelo pomembna, vpliv nogometa pa je izredno velik. Pri superligi gre za zelo enostransko rešitev, a to se je dogajalo v ozadju že nekaj časa. Jaz pri tej zadevi dobrih plati ne vidim, razen seveda za bogate klube,« je povedal popularni Ante za naš portal.
Kot pravi, bi to imelo dolgoročne posledice za vse manjše lige, kot je tudi slovenska, sprašuje pa se, kako bi se to odrazilo na podobi nogometne Evrope.
»Stvari se spreminjajo in družba gre naprej, ampak neko tradicijo je treba spoštovati. Nogomet se gradi 70 let in potem to porušiš,« opozarja strateg soboškega prvoligaša, ki spominja tudi na navijače, za katere se dejansko igra nogomet. »Če so navijači tisti, ki obrnejo hrbet, vprašanje, kako se bo ta ideja sploh lahko nadaljevala,« meni.
Kakšna rešitev bo ustrezala vsem?
Šimundža sicer ostaja optimist in upa, da bo prevladal razum ter se bo našla kompromisna rešitev v sodelovanju z Uefo. Takšno rešitev, ki bo zajela čim več zadovoljnih držav in klubov.
»Najbolj pomembno je, da se bo gledalo na dobrobit evropskega nogometa, ki povezuje ljudi, daje tekmovalnost športu in kjer boljši vlečejo v razvoj manjše,« je jasen slovenski strokovnjak.
