INTERVJU: Damjan Gajser verjame v uspešno sezono Beltinčanov, ki bodo znova uveljavljali mlada imena

Nogometaši Mure so včeraj lovili novo evropsko napredovanje, a brez uspeha, danes pa se prav v Beltincih pričenja nova sezona 2. SNL. 

Prekmurje bosta v drugem razredu slovenskega nogometa tudi letos letos predstavljali ekipi Nafte in Beltincev, pred današnjim obračunom z velenjskim Rudarjem pa je za Sobotainfo spregovoril trener Damjan Gajser.

Štajerec pričenja drugo sezono na klopi »žutih«, ki so po uspešni jeseni in skromnejši pomladi v minulem prvenstvu zasedli 12. mesto. Gajser ne skriva, da želi letos ekipo popeljati višje na lestvici, čeprav bo moštvo znova izredno mlado.

Želeli so Dominika Glavino

Z izjemo Ivana Ptičeka so nove moči Beltinčanov predvsem nogometaši, ki si utirajo pot v članskem nogometu. Rumenim so se to poletje pridružili Tilen Ščernjavič, Luka Hren, Jan Bruno Kralj, Filip Kosi, Henrik Nerguti, Žan Vidovič in Angelo Timotej Rec.

Ni skrivnost, da Beltinčani iščejo »rojenega strelca« - po informacijah Sobotainfo so se poleti dogovarjali z Dominikom Glavino, v sezoni 2016/17 drugim strelcem slovenske lige -, Gajser pa verjame, da lahko tudi zasedbo mladeničev stori korak naprej.

Beltinčani bodo tudi letos skušali uveljaviti kakšno novo ime ter ponoviti zgodbo z Aleksandrom Zeljkovićem, ki je po igranju za avstrijske nižjeligaše s predstavami v dresu Beltincev utrl pot do prestopa v prvoligaški klub.

Bo 52-letni strokovnjak v prihajajoči sezoni nabral manj kartonov kot poprej? Ob koncu pogovora smo ga povprašali tudi o tem.

Uvodoma z visokoletečimi Velenjčani

Danes odpirate novo sezono, prvi nasprotnik pa bodo Velenjčani, ki so pravtako močno spremenili svojo ekipo, pripeljali pa so tudi novega trenerja Simona Dvoršaka.

»Poleti smo proti Rudarju odigrali pripravljalno tekmo. Glede na prikazano vem, kakšne kvalitete imajo. Tako kot mi, so tudi Velenjčani izgubili precej igralcev, veliko je novincev. 

Beltince je zapustila enajsterica igralcev, nadomestili so jih novi, smo pa zadržali jedro nogometašev. Z direktorjem Tadejem Apatičem imava v to jedro ekipe veliko zaupanja. To so pokazale tudi pripravljalne tekme, čeprav smo verjetno na tekmi z Al Nasrjem izgubili dva nogometaša za uvodno ligaško srečanje.«

V poletnih pripravah se je vašemu moštvu pridružilo precej mladih obrazov. Od koga pričakujete največ?

»Zadovoljen sem z odzivom igralcev v trenažnem procesu, torej z njihovim pristopom, motivacijo in angažiranostjo. 

Novi igralci, predvsem Tilen Ščernjavič, deloma tudi Jan Bruno Kralj in Luka Hren, so pokazali veliko motivacije, ambicioznosti in tudi določeno kakovost. Ščernjaviča prej nisem poznal, zdaj pa kaže izjemen karakter in kakovost. Mislim, da smo lahko optimisti pred pričetkom prvenstva.«

Se v smeri prihodov obeta še kakšna sprememba?

»Finančno smo omejeni, odvisni smo tudi od klubov, ki nam posojajo igralce. Zadovoljen sem predvsem z nogometaši, ki so ostali tukaj in so z mano že leto dni. Vedo, kaj pričakujem od njih, so pa ambiciozni. 

Izgubili smo tri, štiri nosilce, vendar nič za to, šli so svojo pot. Z igralci, ki jih imam, sem zelo zadovoljen, mladi novinci pa kažejo ambicioznost in motivacijo, vendar trenutno morda še niso na nivoju, da bi lahko bili nosilci ekipi. Lahko pa zapolnijo mesto v primeru poškodbe ali odsotnosti.«

Mladim je potrebno dati čas

Beltince je zapustilo nekaj nosilcev igre...

»Izgubili smo štiri igralce, ki so dres Beltincev nosili dlje časa in so ekipi dajali pomen, to so Aleksandar Zeljković, Patrik Raduha, Marko Maučec in Luka Marič, ki je bil naš najboljši strelec. Tudi Stian Džumhur je veliko igral, podobno velja tudi za Lana Štravsa, ki je bil član prve enajsterice. 

Nekatere stvari sva z direktorjem uspešno načrtovala, poleti sva zapolnila ta mesta, pripravljalne tekme pa so pokazale, da smo zadeli v smer, ki si jo vsi želimo.«

Spomladi je imela ekipa precej težav z izkoriščanjem priložnosti, pripravljalne tekme so nakazale, da ste našli pravi recept.

»Ta ugotovitev je točna. Nimamo finančnih sredstev za pravega strelca, ki so najbolj iskani in na tržišču največ vredni. Najtežje v nogometu je dosegati zadetke. Za takšnega strelca nimamo denarja, smo pa bili v stikih z nekaj igralci, za katere bi poiskali finančna sredstva, vendar se na koncu igralci niso odločili za našo sredino. 

Ni logično, da bi kupovali vsepovprek, ozreti se moramo na naše delo in rezultat ustvarjati s tem, kar imamo. Adis Emruli in Gal Grobelnik sta že naredila določen napredek. 

Emrulija smo na moje priporočilo potegnili iz četrte lige, zato se je potrebno zavedati, da mu je potrebno dati čas. S pomočjo Grobelnika je odločil tekmo z Nafto, s tem mu je narasla samozavest, videl je, da zmore, čeprav so bili prej večinoma vsi skeptiki. 

Trener Beltincev se mora zavedati, da je potrebno delati s tistim, kar ima na razpolago in iz česar lahko nekaj ustvari. Zdaj imamo ekipo, ki je sestavljena iz pretežno domačih fantov.«

Želi si zgornje polovice lestvice

Ne le Emruli in Grobelnik, v minuli sezoni ste uveljavili še nekaj fantov, ki so se prvič dokazovali na drugoligaških igriščih...

»Žan Žaler je zrasel v mladinski šoli Maribora in Mure, nato pri Aluminiju eno leto ni odigral niti ene tekme. V prvih šestih mesecih je bil slab, po spremembi igralnega položaja pa se je pokazal kot igralec, na katerega lahko računajo tudi prvoligaši. 

Ker smo omejeni s sredstvi, se moramo osredotočiti na takšen tip nogometašev. Pričakujem, da se bodo fantje s treningi močno dvignili, že pripravljalne tekme so nakazale, da smo v okviru naših zmožnosti zadeli z igralskim kadrom. 

Se pa še vedno trudimo, da bi našli igralci, ki bi mladim fantom omogočil lažji prehod iz mladinske konkurence in razvoj. Časa za to imamo še vse do konca avgusta, prve ligaške tekme pa bodo pokazale, kje smo trenutno. Smo zadovoljni s kadrom, bi pa prav prišel nogometaš višjega nivoja.«

Kam v letošnji sezoni merijo Beltinci?

»V minuli sezoni smo si že jeseni zagotovili obstanek, kar je bila doslej redkost za Beltince. Res pa je, da nismo bili zadovoljni s pomladjo, ko so nas pestile poškodbe, precej igralcev je bilo odsotnih zaradi koronavirusa, imeli pa smo tudi veliko nesreče v zaključku tekem. 

Izgubili smo pet obračunov po golu v zaključnih minutah, čeprav smo bili občutno boljši od nasprotnika, a smo zaradi mladosti storili napake, ki so bile kaznovane. Mislim, da smo v tem že naredili korak naprej. 

Z obrambo smo po prihodu Ivana Ptičeka, ki je nadomestil Zeljkovića, zelo zadovoljni. Verjamem, da bomo imeli bolj trdno obrambo kot spomladi. Pričakujem zgornjo polovico lestvice, menim, da smo tega sposobni, čeprav imamo spet najmlajšo ekipo lige. 

V minuli sezoni je bila povprečna starost ekipe 20,2 leta, najmanj v ligi, zato smo s strani Nogometne zveze Slovenije prejeli največ finančnih sredstev za vzgojo mladih nogometašev. 

Kot trener, bi si želel še višje na lestvice, je pa zame uspeh tudi to, da vzgojimo mladega igralca, kot je pokazal Aleksandar Zeljković, ki se je preselil v Sežano. Tudi to je naš uspeh, se pa moramo rezultatsko precej popraviti glede na pomlad.«

Priložnost za mladeniče, ki so jih drugi spregledali

V preteklosti ste bili trener mladinske selekcije Maribora, je zato lažje delati z mlado ekipo, kot je beltinška?

»Ko delaš z mlado ekipo, se moraš vnaprej sprijazniti s tem, da bodo prisotna nihanja. Drugače ne gre. Mladi igralci ponavadi igrajo v ciklusu nihanj. Nimam težav s tem, da spregledam napako, če se igralec trudi in je motiviran, da to popravi. 

Me pa moti, ko nogometaši prestopijo v Beltince samo zaradi tega, da lahko povedo, da igrajo v drugi ligi. Iskreno povedano, smo imeli v prejšnji sezoni nekaj takšnih posameznikov in to me je motilo. To smo zdaj popravili, imamo izredno motivirane nogometaše. 

Prej sem izpostavil Ščernjaviča, zdaj lahko dodam, da gre za zrelega fanta izredne kakovosti, z ostalimi pa mu dajem velike možnosti za to, da naredi veliko kariero. 

Takšen primer je Marin Rantaša, v katerega marsikdo ni polagal zaupanja. V preteklosti ni redno igral niti pri mladincih Mure, pod mojim vodstvom pa je odigral zelo dobro sezono. Poleti se je razmišljajo o posoji v Gančane, pa sem direktorju dejal, da mu damo priložnost, saj sem v njem videl nekaj več. 

Z njim smo zadeli v polno, kar velja tudi za druge, dvignila sta se tudi Maksimiljan Zorman in Luka Pihler, tudi Gal Grobelnik prihaja k sebi, saj mu po sezoni v tretji ligi ni bilo lahko. Vsi so naredili korak naprej, to pa opazijo tudi fantje. 

Zaenkrat sem zelo zadovoljen, si pa želim, da nas ne bi pestile poškodbe, saj nimamo širokega kadra.«

Beltinci sodelujejo tudi z Muro, gre do konca avgusta pričakovati še kakšno posojo?

»Veste, kako je v nogometu, še zdaj prihajajo nogometaši na preizkušnjo, a gre za mlade fante, ki bi radi minutažo. Tega jim ne morem obljubiti, saj dajemo možnost domačim fantom. Če pride nekdo od drugod, mora pomeniti dodano vrednost, saj v nasprotnem primeru domači fantje obsedijo na klopi. 

Imamo še mesec dni časa, začetek prvenstva pa bo nakazal, v katero smer bomo šli. Štiri ali pet tekem bomo odigrali do konca avgusta, nekatere stvari se še lahko spremenijo, vse pa je odvisno od finančnih sredstev. Borimo se.«

Želi si več mirnosti ob robu igrišča

To poletje ste dobili tudi novega pomočnika, Davida Vinkoviča je nasledil Luka Ivanič.

»Z Davidom Vinkovičem sem bil zelo zadovoljen, dobro sva se razumela, čeprav se prej nisva razumela. Moral je iti zaradi službenih in družinskih obveznosti, saj je postal oče. 

Tudi zdaj smo se ozrli po lokalnem okolju, Luka Ivanič je zaključil Fakulteto za šport in ustrezno trenersko licenco, gre za pedagoga. Tudi njega nisem poznal, je pa najino sodelovanje vzorno, zelo sem zadovoljen, nadejam pa se, da bo tudi rezultatsko uspešno.«

Znani ste tudi po vročekrvnosti, v minuli sezoni ste morali zaradi rumenih kartonov nekaj tekem spremljati s tribune. 

»To mi ni v ponos. Če se igralci razvijajo po svoji nogometni poti, se tudi jaz kot trener. To moram spremeniti, sem pa zelo čustven in to doživljam drugače, saj sem že celotno življenje v nogometu. 

Drži pa, da sem spomladi dobil samo en karton, tega pa je bilo preveč jeseni. Vem, da moram to popraviti in tudi bom. Mislim, da sem na pravi poti, da nekatere stvari rešujem z več mirnosti. 

Ko pa te potegne tekma, so ob veliko vloženega dela prisotna tudi čustva, ni pa prijetno, ko o usodi odločajo malenkosti. Vsekakor pa to ni opravičilo in razlog, da ne bi bilo na klopi bolj mirno, kot je bilo doslej.«