Pomurski kmetje so pospravili letošnji pridelek poljščin. Sezona je bila zahtevna, količina pridelka pa pri vseh poljščinah manjša kot lani, le koruzi je mokro vreme nekoliko bolj ustrezalo.
So pa letos odkupne cene bistveno nižje od lanskih, kar je pripisati nestabilnim razmeram, povezanih z vojno v Ukrajini.
Za koruzo 25-odstotne vlažnosti kmetje dobijo okoli 110 evrov, lani so dobili 230. Za suho koruzo, to je koruzo 14-odstotne vlažnosti, pa prejmejo od 155 do 160 evrov za tono, lani so bile cene 300 oziroma 305 evrov.
Letošnje naravne nevšečnosti so pri številnih poljščinah povzročile izpad pridelka, le koruzi je mokro vreme nekoliko bolj ustrezalo - z izjemo neurij s točo, vetrolomi in na izrazito težkih tleh, je pojasnil specialist za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjan Ferenčak.
Odkupne cene letos zelo nizke
»Na srednje težkih in lažjih tleh je bil pridelek dober,« je za STA dejal Ferenčak. Povprečno so letos kmetje pridelali od osem do 15 ton suhe koruze na hektar, je pa količina odvisna od tipa tal in vremenskih razmer.
»Odkupne cene so letos zelo nizke, sploh v primerjavi z lani, ko pa so bile izrazito visoke,« je navedel Ferenčak. Razlog za nizke cene vidi v nestabilnih razmerah, ki so posledica vojne v Ukrajini, in posledično prevelike ponudbe koruze na evropskem trgu iz tistih območij, »ki jim slovenski pridelovalci zaradi specifike pridelave ne morejo konkurirati s ceno«.
Tudi pridelek buč je prepolovljen
Potem ko so v običajnih letih kmetje pridelali od 700 kilogramov do ene tone suhega bučnega semena na hektar, so ga letos le od 250 do 400 kilogramov. Prodajne cene suhega bučnega semena so se na trgu sicer nekoliko zvišale, »a še vedno ne pokrijejo izpada zaradi manj pridelka«.
Oljarne so se že spomladi odzvale na negativne napovedi in dokupile dovolj suhega bučnega semena, tako da pomanjkanja ta čas če ni čutiti, je še pojasnil Ferenčak.
Po vremensko neugodni prvi polovici leta in poletju pa so bile jesenske razmere za poljedelce ugodne. Kmetje so lahko pravočasno s polj pospravili koruzo in posejali ozimna žita, ki so ponekod tudi že vznikla.
»Zaenkrat imamo dobra izhodišča za naslednje leto. Upam, da se bo to nadaljevalo, da bomo lahko naslednje leto govorili vsaj o povprečni letini,« je še dejal Ferenčak.
